Napetost narašča pred nedeljskim drugim krogom francoskih predčasnih parlamentarnih volitev, ki so obetale skrajni desnici, da bo prvič po letu 1945 v Franciji prišla na oblast. Vroča kri pa se ne kaže le v raztrganih in počečkanih plakatih ter v zmerjanju med kandidati. »V manj kot treh tednih volilne kampanje smo našteli fizične napade na 51 kandidatov za poslance in strankarske aktiviste, nekateri so morali v bolnišnico,« je v petek dejal desni notranji minister Gérald Darmanin, ki ima v nedeljo proti sebi kandidata skrajne desnice.
Celo predsednik Emmanuel Macron, ki je po razpustitvi skupščine vse bolj osamljen tudi v lastnem taboru, je omenil možnost »državljanske vojne«. Na tak način je hotel predvsem ožigosati »skrajneže« na desni in levi, sebe pa znova prikazati kot rešitelja Francije.
Odstopi oslabili skrajno desnico
Zadnje ankete in analize, ki so sicer v dvokrožnem večinskem sistemu tvegane, skrajni desnici kažejo bistveno manj sedežev v skupščini kot prejšnji teden: po anketi agencije Ipsos komaj okoli 190 (doslej 88). Torej ne bo mogla sestaviti vlade, saj nima koalicijskega potenciala, za absolutno večino v skupščini s 577 sedeži pa je potrebnih 289 poslancev. Vladni tabor bi po isti anketi dobil 133 poslancev (doslej 250), Združena levica 160 (doslej 151), Republikanci, ki so nevladna desnica, pa bi ostali pri 62.
Skrajni desnici, ki ima v drugem krogu 440 kandidatov, zdaj slabše kaže, ker sta se proti njej povezala Združena levica in vladni sredinski tabor. Tako je odstopilo več kot 200 tretjeuvrščenih iz Združene levice in vladnega tabora, ki so prišli v drugi krog z več kot 12,5 odstotka glasov vseh volilnih upravičencev. Trobojev bo tako samo 89 in ne 306, kot je kazalo v nedeljo zvečer, dvobojev pa bo več kot 400. Iz prvega kroga ima skrajna desnica že 39 izvoljenih poslancev, levica 31 in vladni tabor le dva.
Mnogi levi volilci bodo v nedeljo iz okrožij, kjer je odstopil njihov kandidat, s težavo glasovali za vladnega kandidata, saj so njihove stranke vrsto let ostro napadale Macrona in njegovo »desno« vlado. Volilci dosedanje vladne večine pa bodo v volilnih okrožjih, kjer je odstopil njihov kandidat, s težavo glasovali na primer za radikalnega levičarja, potem ko so vrsto let menili, da je radikalna levica tako nevarna kot skrajna desnica. A menda so za številne volilce levice in vladnega tabora njuni politiki, ki so odstopili in se s tem žrtvovali, postali zgled boja proti skrajni desnici.
Pat položaj po volitvah?
V zadnjih dneh se govori o veliki koaliciji vladnih strank, Republikancev, socialistov, Zelenih in komunistov. A te stranke bodo težko dosegle absolutno večino 289 poslancev. Vsekakor vladni tabor in Republikanci nočejo sodelovati z radikalno levico Jean-Luca Mélenchona, ki naj bi imela po Ipsosu znotraj Združene levice okoli 63 poslancev. Premier Gabriel Attal je v petek za televizijo TF1 zavrnil vladno koalicijo s »skrajneži«, pri čemer je mislil tudi na radikalno levico, ki »hoče povišati davke«. Pred drugim krogom pa z njo sodeluje, ker Mélenchon drugače kot Marine Le Pen nima možnosti za zmago in prevzem oblasti.
Mladi, komaj 34-letni Attal je še dejal, da »noče govoriti o odstopu pred končnimi rezultati volitev«. Sicer ga Macron kljub porazu lahko še pusti na čelu vlade, a že v drugi polovici julija lahko nova skupščina izglasuje nezaupnico Attalovi vladi.
