»Airbnb se zaveda stanovanjskih izzivov, s katerimi se soočajo Slovenija in druge države EU, vključno s pomanjkanjem stanovanj. Airbnb je v vsakem mestu podprl predpise o souporabi stanovanj, ki pomagajo zaščititi ponudbo cenovno dostopnih stanovanj, hkrati pa mestu in lokalnim prebivalcem omogočajo, da izkoristijo več gospodarskih koristi turizma. Iz tega razloga Airbnb podpira tudi novo Evropsko uredbo o kratkoročnem najemu, ki so jih nedavno sprejele institucije EU,« so sporočili tiskovni predstavniki platforme Airbnb, ko smo jih prosili za odziv glede predlaganega gostinskega zakona.
Osnutek zakona vsaj za zdaj nakazuje, da se bo močno omejila možnost oddajanja sob prek spletnih platform. Posamezno stanovanje bi se tako lahko oddajalo le 30 dni v letu. V platformi, ki je lani beležila skoraj skoraj šest milijard prihodkov, pa so posvarili, da ima prestroga zakonodaja lahko negativne posledice, saj lahko privede do povečanja cen turističnih nastanitev ali upada turizma, kar negativno vpliva na lokalno gospodarstvo.
MOL želi manj administracije
»Zame je turizem ena od panog, ki Ljubljani in Ljubljančanom prinaša korist. Vesel sem, da nimamo težke industrije, kar sem že večkrat povedal,« je ljubljanski župan Zoran Janković pojasnil stališče do turizma v prestolnici. Osnutek zakona predvideva dodatna pooblastila za občine. Te bodo lahko same določile tudi večje število dni oddajanja od predvidenih 30. Pri tem je župan dodal, da pozdravlja prihajajoči zakon o gostinstvu, in še enkrat ponovil, da se bo občina držala predvidenih omejitev.
Osnutek zakona, ki bo v javni obravnavi do sredine prihodnjega tedna, za občine predvideva tudi dodatne odgovornosti. Zadolžene bodo za vodenje evidence in izdajanje soglasij, občinske inšpekcije pa bi izvajale nadzor. Mestna občina Ljubljana (MOL) je v okviru javne obravnave na pristojno ministrstvo naslovila predlog, da se v bodočem zakonu zmanjša administrativna obremenitev občin. Nasprotujejo tudi zahtevi, da bi morale občine izdajati soglasje za izvajanje kratkoročnega oddajanja, saj bi to predstavljalo preveliko administrativno obremenitev. Za kratkoročno oddajanje naj bi bilo potrebno soglasje najmanj 75 odstotkov lastnikov v posameznem objektu. Soglasja bi morala preverjati občine, kar je po mnenju MOL težko izvedljivo zaradi varovanja osebnih podatkov. Če država ne bo sprejela njihovega predloga, predlagajo, da se občinam zagotovijo dodatna sredstva za izvajanje novih nalog ter več pristojnosti pri preverjanju lastništva. Zakonodajalcu predlagajo, da se ustanovi državni organ, ki bi imel centraliziran nadzor nad registrom turističnih nastanitev. Ta bi tudi skrbel za občutljive podatke, kot so soglasja sosedov. Posamezne občine bi potem v ta register sporočile specifične prilagoditve, ki bi jih sprejele glede izvajanja zakona.
Predlagajo še, da se obdavčitev kratkoročnega oddajanja izenači z dolgoročnim, ta sredstva pa naj se namenijo lokalnim skupnostim za gradnjo neprofitnih stanovanj. »Na tak način bi namreč vsaj delno nevtralizirali negativni vpliv kratkoročnega oddajanja na rast cen stanovanj,« so predlog utemeljili na ljubljanski občini.
Nekaj predlogov občine je tudi v korist sobodajalcev. Zahtevati soglasje 75 odstotkov sosedov je po mnenju MOL »neživljenjsko«. Predlagajo, da bi za opravljanje dejavnosti zadostovalo soglasje neposrednih sosedov. »Predlagamo, da se za kratkotrajno oddajanje stanovanja v večstanovanjski stavbi zahtevajo le soglasja vseh etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih površine zidov, tal ali stropov mejijo z njegovo stanovanjsko enoto.«
