Po skoraj petletnem premoru se v Moderno galerijo vrača trienale sodobne umetnosti U3. Ta v svoji deseti izdaji, ki se je pod naslovom Proti toku časa odprla sinoči v Moderni galeriji, predstavlja dela približno 40 umetnic in umetnikov, nastala v zadnjih petih letih, ki se tako ali drugače navezujejo na slovenski umetnostni prostor. »Namen trienala ni, da bi kanoniziral umetniška dela ali ponudil zgolj nekakšno pregledno razstavo, ampak je zamišljen bolj kot predstavitev relevantnih praks sodobnosti skozi subjektivni pogled vsakokratnega kustosa,« je prepričan kustos letošnjega trienala Tevž Logar. »Ob tem je U3 v preteklosti nakazal, da mora postati tudi dejaven prostor, ki odpira pereča vprašanja sistema sodobne umetnosti, povezana z umetniško produkcijo, teorijo, umetnostno kritiko in refleksijo, izobraževanjem, trgom ali komunikacijo z občinstvom.« Ravno ta zavest o nujnosti analitičnega pristopa k omenjenim temam po njegovih besedah omogoča »celovitejši pogled na slovenski umetnostni prostor«.

Kot izhodišče za razstavo si je Logar vzel element časa, vendar ne v linearnem smislu – navezal se je namreč na zgodbe argentinskega pisatelja Jorgeja Luisa Borgesa, v katerih je čas pogosto opisan kot nelinearen, cikličen ali spremenljiv, kar izpodbija običajne predstave o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. »Razstava želi biti neposreden odsev današnjega časa – zato mora tega obravnavati kot večplastno, ciklično entiteto, ki jo je mogoče definirati skozi aktualne teme našega vsakdana, kot so denimo biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin, nasilje ali mehanizmi oblasti, ter seveda njihova medsebojna razmerja.«

Izoblikovana »poglavja«

Med pripravo razstave so se postopno oblikovali različni tematski poudarki, zato je razdeljena v pet sklopov, čeprav je sprva ni nameraval »postavljati po poglavjih«, ob tem pojasnjuje Logar; končna zasnova postavitve izhaja iz samih del in pa pogovorov z ustvarjalci. V prvem prostoru so tako dela umetnic ter umetnikov, ki se posvečajo temam, kakor so denimo migracije, delo ali človekove pravice, drugi sklop se osredotoča na dela, ki se ukvarjajo z razmerjem telesa do družbe oziroma tehnologije, tako v fizičnem kakor v idejnem pogledu, tretji pa na vprašanje prostora skozi okoljske, družbene in tudi filozofske kategorije. Četrti sklop tematizira vprašanje intimnega upora, peti pa obravnava sisteme moči, vključno z odnosom med posameznikom oziroma umetnikom ter institucijo. »Znotraj posameznih sklopov se je med deli vzpostavil neke vrste dialog, za katerega upam, da ga bodo občutili tudi obiskovalci,« še dodaja Logar.

Na razstavi, ki so jo v Moderni galeriji pripravili v partnerstvu z vrsto domačih in tujih umetnostnih ustanov, na ogled pa bo do 17. novembra, so na ogled tako slike, risbe ter različni objekti kakor tudi intervencije, fotografije ali video dela, med katerimi se spletajo raznovrstni odnosi. »Podobno, kot je to v mnogih Borgesovih zgodbah, poskuša tudi razstava ustvariti pripovedno zgradbo, ki odpira več poti in različne možnosti izidov.« Prvič od ustanovitve trienala bo enemu od sodelujočih umetnikov ali umetnic podeljena tudi štipendija; o njej bodo odločili člani mednarodnega odbora Anne Barlow, Bernard Blistène, Luigi Fassi, Christelle Havranek in Simone Sentall.