Zastopnik društva za promocijo tradicionalnih vrednot, za katerega je strokovna komisija ministrstva za kulturo aprila odločila, da ne izpolnjuje pogojev za organizacijo v javnem interesu na področju kulture, je bil na ljubljanskem okrajnem sodišču obsojen zaradi dveh kaznivih dejanj grožnje in kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ljubljanska okrajna sodnica Jerca Oblak ga je obsodila na pogojno kazen enega leta in štirih mesecev zapora s preizkusno dobo petih let.
Neonacist Urban Purgar, ki se je v preteklosti udejstvoval med tako imenovanimi rumenimi jopiči, bil pa je tudi urednik skrajno desne in fašistične Nacionalne tiskovne agencije, je pred približno tremi leti grozil tedanji evropski poslanki in današnji zunanji ministrici Tanji Fajon, aktivistu Jaši Jenullu in predsedniku sindikata taksistov Dejanu Jefimu. Slednjemu je med drugim na spletu grozil, da mu bo »j....« ženo in otroka, izkopal kosti njegove babice in fizično obračunal tudi z njim. Za Fajonovo je zapisal, da je »psica, ki jo je potrebno likvidirati«, na omrežju twitter (današnji X) pa je objavil tudi fotografijo vhoda v dom Jaše Jenulla in pripisal, ali »naj končam jaz to po hitrem postopku?« Purgar je bil obtožen tudi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ker je na omrežju X večkrat zapisal, da je Hitler heroj, in poveličeval njegov lik in delo.
Obramba: Jasno, da je provokator
Tožilstvo je za Purgarja, ki je bil v preteklosti že enajstkrat pravnomočno obsojen, zahtevalo zaporno kazen enega leta in pet mesecev, medtem ko je Purgarjeva odvetnica Monika Poje sodišče poskušala prepričati, da je Purgar nedolžen. Njegovi zapisi o herojstvu Adolfa Hitlerja in njegovih genocidnih politik so bili po mnenju zagovornice le del zgodovinske debate, tudi odvetnica pa je mnenja, da je bil Hitler v nekaterih pogledih dejansko heroj, saj je med drugim po prvi svetovni vojni prejel več priznanj in bil izvoljen za kanclerja. Tudi Purgar je zatrdil, da je imel v mislih predvsem Hitlerja pred drugo svetovno vojno.
Odvetnica je minimalizirala tudi Purgarjeve grožnje Fajonovi, Jenullu in Jefimu. Podobno kot je že Purgar pojasnjeval v dopolnitvi svojega zagovora, je tudi odvetnica Poje poudarila, da se je Purgar, za katerega »je jasno, da je provokator«, s spornimi zapisi predvsem odzival na aktualno dogajanje. Zapis o likvidaciji Fajonove je bil tako zgolj parafraza zapisa, ki je bil pred tem namenjen Alešu Hojsu, o »končanju« Jenulla pa naj bi pisal po verbalnem napadu Tee Jarc na Janeza Janšo na Kredarici. Njegov odziv je bil tedaj čustven in provokativen, nikakor pa ne grožnja, je zatrdil Purgar.
Sodnica Jerca Oblak je nazadnje obrambi pritrdila le v delu, ki se je nanašal na domnevne grožnje taksistu Jefimu. Po mnenju sodišča (in seveda tudi obrambe) je bil v resnici Jefim tisti, ki je sprovociral Purgarja, tudi sicer pa je bil nivo komunikacije med njima primerljivo žaljiv. Izrečene grožnje Fajonovi in Jenullu, ki naj bi ga Purgar pred tem na ulici tudi pljunil, pa je sodnica ocenila za kaznive, saj bi se jih ustrašila vsaka razumna oseba. Purgar se je po oceni sodišča za nameček zavedal teže svoji besed, vendar jih je kljub temu zapisal in s tem pri Fajonovi in Jenullu vzbudil strah.
Sovražni govor lahko eskalira
Za sodnico prav tako ni bilo dvoma, da je šlo pri Purgarjevem poveličevanjem Hitlerja za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki govori tudi o zanikanju, odobravanju, opravičevanju in zagovarjanju genocida, holokavsta, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva, agresije, ... Po mnenju sodnice bi Purgarjeve besede lahko ogrozile tudi javni red in mir, saj tovrstni sovražni govor pri labilnih osebah lahko eskalira.
Čeprav je tožilstvo za Purgarja zahtevalo zaporno kazen, je sodnica nazadnje presodila, da je zanj vendarle primernejša pogojna kazen. Predvsem zaradi časovne oddaljenosti od dogodka in dejstva, da Purgar še nikoli ni bil obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja. Velika večina njegovih pravnomočnih obsodb se namreč nanaša na premoženjska kazniva dejanja - predvsem tatvine in goljufije.
Njegova zadnja pravnomočna obsodba (kaznivo dejanje izdaje osebnih podatkov fotografa Gorana Bertoka, ki jih je objavil na družbenih omrežjih) je bila prav tako pogojna, vendar je sodnica ni preklicala, temveč jo je združila z današnjo obsodbo in mu tako izrekla enotno pogojno kazen enega leta in štirih mesecev zapora s preizkusno dobo petih let.
Sodba še ni pravnomočna, nanjo pa se lahko pritožita tako tožilstvo kot tudi obramba.
