Potem ko so na četrti tekmi finala lige NBA preprečili »metlo« Bostona, so bili Luka Dončić in soigralci pri Dallasu na peti tekmi znova nemočni. Trener Joe Mazzulla ima enostavno na voljo kakovostnejšo zasedbo od Jasona Kidda, kar se je na koncu potrdilo tudi na parketu. Boston je tako prišel do zgodovinskega 18. naslova prvaka lige NBA in ima tako zdaj enega več od LA Lakers. Za najkoristnejšega igralca (MVP) finala so izbrali Jaylena Browna, ki je ta naziv prejel že v finalu vzhodne konference.
Dončić še ne ve, ali bo pomagal reprezentanci
Pri Dallasu so po zmagi na četrti tekmi v en glas ponavljali, da je razliko naredila energija, ki je bila končno na pravi ravni, in da jo bodo morali ponoviti tudi v prihodnje, če bodo želeli podaljšati finalno serijo. A rečenega se niso držali. Dallas je bil na peti tekmi predvsem v prvem polčasu neprepoznaven, šepalo je tako v napadu, s številnimi zgrešenimi meti za tri, kot v obrambi, kjer je Boston zlahka prihajal do skokov v napadu in novih priložnosti za dosego točk. Razlika je bila po trojki Paytona Pritcharda s sredine igrišča po polovici igre že 21 točk, v tretji in zadnji četrtini pa je narasla tudi na 26 točk. Dallas je z nekaj več zadetimi meti le malce omilil zaostanek, a ni nikoli ogrozil zmage domačih košarkarjev. Luka Dončić je tekmo sklenil z 28 točkami, 12 skoki, petimi asistencami in tremi ukradenimi žogami, a tudi sedmimi izgubljenimi. Postal je prvi igralec v zgodovini lige, ki je bil v končnici najboljši v doseženih točkah (635), skokih (208), asistencah (173) in ukradenih žogah (38).
»Žalosten sem. Boston je na vseh tekmah igral fizično. Ima izjemno ekipo, ki je skupaj že dolgo in je šla skozi marsikaj, tudi poraz v finalu. Moramo jih vzeti za zgled, se iz te izkušnje kaj naučiti in ponovno poskusiti prihodnjo sezono. Ponosen sem na vsakega igralca, ki je stopil na parket, na trenerski štab, ljudi v ozadju. S potezami med sezono smo zadeli v polno, po vsega petih mesecih pa nam je uspelo priti do finala. Z Irvingom sva se pogovarjala, da moramo ostati skupaj, se boriti naprej in verjeti, da nam lahko uspe priti do konca,« je po porazu v finalu povedal vidno razočarani Luka Dončić, ki tudi tokrat ni hotel govoriti o poškodbah in bolečinah, ki so ga mučile. »Ni pomembno, kaj me je bolelo in kakšne so poškodbe. Bil sem na parketu in igral. Očitno nisem naredil dovolj, da bi prišli do uspeha.« Ker se bližajo kvalifikacije za olimpijske igre, Slovenija bo od 2. do 7. julija igrala v Atenah, je tamkajšnje predstavnike sedme sile zanimalo, ali bo del izbrane vrste v Grčiji. »Prehitro je, zdaj ne bi govoril o tem. Jasno je, da bom moral sprejeti določene odločitve. Moram se pozdraviti. Več bom povedal v kratkem, ko se bom pred odhodom v domovino znova usedel z vami,« je odgovoril 25-letni Ljubljančan, ki je postal šesti slovenski košarkar z nastopom v finalu. Šampionski prstan pa so osvojili Radoslav Nesterović (2005) in Beno Udrih (2005, 2007) s San Antonio Spurs, Saša Vujačić (2009, 2010) z LA Lakers in Vlatko Čančar lani z Denver Nuggets. Dončić je bil statistično gledano daleč najboljši slovenski košarkar doslej v finalih, v povprečju je v 38,8 minute dosegal po 29,2 točke, 8,8 skoka in 5,6 asistence na tekmo.
Na račun Dončića je kljub neuspehu hvale stresal trener Dallasa Jason Kidd, ki tokrat ni skoval uspešne taktike, s katero so njegovi varovanci na poti do velikega finala po vrsti ugnali LA Clippers (4:2), Oklahomo (4:2) in Minnesoto (4:1). »Je eden najboljših igralcev na svetu. Vsi bi radi bili zdravi, a na tako zahtevni poti se vedno zgodijo udarci in rane. Star je 25 let in dosegel je že veliko. Zanj bo odslej pomembno, da bo igral konstantno. Imamo igralca, ki je lahko vselej med najboljšimi tremi v glasovanju za najkoristnejšega igralca lige, zaradi česar bi se morali vedno boriti za naslov prvaka,« je ocenil Jason Kidd.
Brown in Tatum utišala kritike
Pri Bostonu sta svoj trenutek slave po številnih kritikah, ki sta jih požela v zadnjih letih, dočakala Jaylen Brown, ki je na peti tekmi dosegel 21 točk, in Jayson Tatum, ki je bil z 31 najboljši strelec svojega moštva. Po 107 skupnih obračunih v končnici sta le prišla do naslova prvaka. »To je večer, ki si ga bom zapomnil za vse življenje. Od tekme, slavja, odpiranja šampanjcev ... V zadnjih letih smo doživeli nekaj težkih porazov v končnicah pred domačimi navijači, ki so morali spremljati tudi slavje Golden Stata. Po vsem tem enostavno ni bilo variante, da bi zapravili takšno priložnost,« je bil vzhičen Jayson Tatum. Boston je uprizoril eno najbolj dominantnih predstav v končnicah v zgodovini lige NBA. Najprej je s 4:1 izločil Miami, nato z enakim izidom Cleveland, pa s 4:0 Indiano in na koncu v finalu še s 4:1 Dallas. »Čustev ne morem izraziti v besedah. Moštveno smo bili izjemni. Soigralci so mi pomagali, da sem jih vodil v obrambi in napadu. Naziv najkoristnejšega igralca bi lahko osvojil tudi Jayson. Gre za izredno nesebičnega človeka. Brez njega to ne bi bilo mogoče. Ne bi bilo mogoče brez katerega koli posameznika v moštvu,« pa je razpredal Jaylen Brown.
Arhitekt uspeha Bostona Joe Mazzulla je postal najmlajši trener s šampionskim prstanom po Billu Russllu leta 1969. »V življenju redko dobiš priložnost, ki se nam je ponudila. Ko pride, moraš zgrabiti bika za roge in jo izkoristiti. Kot trener sem počaščen, da sem lahko vodil takšno skupino igralcev, ki je bila pripravljena poslušati in sprejemati moj pogled na stvari. To nikakor ni samoumevno. Ustvarili smo izjemen kolektiv, ki je imel v mislih samo eno – osvojitev naslova prvaka. Nihče se ni niti za trenutek ubadal z ničimer drugim. Zakopali smo se v delo, uživali v skupnem času in se držali začrtanega. Rezultati so bili vidni na igrišču,« je ponosno razlagal Joe Mazzulla, ki je prepričan, da ta ekipa še ni rekla zadnje.