Tako je premier Janša med drugim navedel, da se je lani rodilo 19.550 otrok, kar je za 5 odstotkov več kot leto prej. V preteklih treh letih je bilo ustvarjenih 37.500 novih delovnih mest, plače so se zvišale za 20 in pokojnine za 14 odstotkov, lani je dohodek na prebivalca znašal že 22.300 evrov. Oba sta pri tem zagotavljala, da je rebalans letošnjega proračuna, ki prinaša nekaj manj kot 70 milijonov evrov presežka v državni blagajni, potreben za zmanjšanje inflacije in državne zadolženosti. Finančni minister je temu še dodal, da bo rebalans omogočil tudi dokapitalizacijo mariborske NKBM (63 milijonov evrov).

Poslanci strank vladajoče koalicije so se večinoma omejili na ponavljanje podatkov in utemeljitev predsednika vlade in finančnega ministra ter na predvolilno obarvano polemiko z opozicijo. Predvsem so se poslanci SDS spopadali s Pahorjevimi socialnimi demokrati, češ da ti hočejo priti na oblast z neupravičenimi kritikami vlade, a sami še obljubljenega programa nimajo.

Opozicijski poslanci so podvomili o slavospevih o načrtovanem 70-milijonskem proračunskem presežku. Zlasti jih je zmotila nerealna postavka, po kateri naj bi letos iz skladov Evropske unije "načrpali" 783 milijonov evrov. V primerjavi z lanskim letom je to kar 2,25-kratno povečanje. Podatki za prvo četrtino letošnjega leta pa kažejo, da je Slovenija "načrpala" le 9 odstotkov (67,3 milijona evrov), v EU blagajno pa vplačala skoraj 160 milijonov evrov. Poleg tega je presežek zgolj navidezen tudi zato, ker je vlada stroške za gradnjo avtocest prevalila na Dars oziroma na posojila z državnim jamstvom.

Na zahtevo opozicije, ki ni verjela v trditve, kako vlada z rebalansom varčuje, je ta med razpravo poslancem dostavila primerjave med lansko realizacijo in letošnjim z rebalansom popravljenim proračunom. Po teh podatkih bo vlada porabila 14 odstotkov več denarja kot lani. Najvišji indeks rasti porabe je na postavki investicijski transferji.

Nakazila iz državne blagajne zasebnim podjetjem bodo tako trikrat višja, družbam, ki so v lasti države, pa se zvišujejo za 79 odstotkov. Izdatki za blago in storitve bodo letos v primerjavi z lanskimi večji za 20 odstotkov. Zanimiv je tudi doslej prikrit podatek, da bo država letos pobrala tudi 21 odstotkov (194 milijonov) več dohodnine, kot je je za lansko leto. Finančni minister Andrej Bajuk je menil, da te primerjave ne kažejo pravega stanja in da je treba na proračun gledati celovito.

Nekateri opozicijski poslanci so se tudi spraševali, ali je rebalans sploh potreben. Po njihovem mnenju bi bilo dovolj, če bi znižali stopnjo davka na dobiček na 20 odstotkov, "predvolilna darila" v obliki obvezne šolske prehrane, višjih dodatkov, vključno z napovedanim draginjskim za upokojence, pa bi lahko pokrili s prerazporeditvami v proračunu. Ostane le še, so ugotavljali, da je rebalans potreben samo zato, da se pokrije dokapitalizacija NKBM.