Pravila delovanja preiskovalnih komisij namreč določajo, da predsednika te komisije izberejo podpisniki zahteve za preiskavo. In to državni zbor le potrdi. Zmago Jelinčič bi torej moral predlog za Cviklovo razrešitev nasloviti kolegom iz opozicije, ne pa kolegiju državnega zbora. Izjema bi bila, če bi komisija sklenila, da Cvikla predlaga kot pričo ali ga določi za preiskovanca. V takem primeru preiskovalna komisija obvesti mandatno volilno komisijo in državni zbor, s čimer se sproži postopek za razrešitev predsednika preiskovalne komisije. Kot kaže, je Jelinčič vse skupaj postavil na glavo. Razrešitev od državnega zbora zahteva zato, da bi lahko Milana M. Cvikla zaslišali kot pričo, ker naj bi ta vedel za načrt oškodovanja države. Jelinčič, ki je tudi član Cviklove preiskovalne komisije, v obrazložitvi predloga za razrešitev trdi, da je vrh LDS poskušal prek Tajvana speljati nakup oklepnih vozil pandur, ki so jih sprva mislili prodati JLA . Vse niti tega posla, tako Jelinčič, naj bi imel v rokah Peter Rigl, poleg pa naj bi bila še Tone Rop in Zdenko Pavček.
Cvikl je namige o vpletenosti v posle z oklepniki zavrnil in ocenil, da Zmago Jelinčič poskuša, tako kot vladajoča SDS, zgolj preusmeriti pozornost od ključnega vprašanja, kako to, da pogodba o nakupu Patriinih oklepnikov za enako ceno določa pogoje, ki so slabši od tistih v njeni ponudbi, zaradi katere so se v ministrstvu za obrambo za nakup njenih oklepnikov odločili. Če pa ga hočejo zaslišati o tem, kar trdi Jelinčič, to lahko takoj storijo v komisiji, ki pod vodstvom poslanca SDS Zvonka Černača preiskuje vse vojaške nakupe od leta 1994 do 2004, še dodaja Cvikl.
