Rezultati tritedenske ankete na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, v kateri so izbirali najboljšo vlado, so se v zadnjih treh urah korenito spremenili, in sicer so sedanji premier in nekateri ministri prehiteli do tedaj vodilno bivšo garnituro.
"Usodnih" 50 glasov
Medtem ko je v treh tednih v anketi sodelovalo okoli 1100 obiskovalcev (glasovanje je bilo mogoče le z registracijo uporabnika), je v zadnjih nekaj urah razmeroma obsežno anketo reševalo 50 oseb. In tako je predsednik vlade Janez Janša za 12 glasov premagal nekdanjega premierja Janeza Drnovška, nekdanji obrambni minister Janez Janša za 19 glasov sedanjega obrambnega ministra Karla Erjavca, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak za 17 glasov svojega predhodnika Mateja Lahovnika, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar za 24 glasov ministra za znanost v drugi Drnovškovi vladi Rada Bohinca, ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič pa svojega predhodnika Dušana Kebra za en sam glas. Pri drugih resorjih so imeli sedanji ministri bodisi že tolikšno prednost ali pa so za nekdanjimi ministri toliko zaostajali, da zadnje glasovanje ni moglo več vplivati na njihovo uvrstitev. Tako so iz sedanje vladne garniture zmagali še Dragutin Mate (notranje zadeve), Marjeta Cotman (delo), Vasko Simoniti (kultura), Milan Zver (šolstvo), vsi trije ministri SLS, Janez Podobnik (okolje), Radovan Žerjav (promet) in Ivan Žagar (regionalni razvoj), ter Gregor Virant (javna uprava) med ministrstvi, ki so oziroma delujejo le en mandat. Med bivšimi ministri pa je Mitja Gaspari (finance) premagal Andreja Bajuka, Ivu Vajglu (zunanje zadeve) je sledil Lojze Peterle in šele nato Dimitrij Rupel, minister iz vrst SLS Franci But je bil po tej anketi uspešnejši kmetijski minister kot sedanji minister Iztok Jarc, sedanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma pa je premagala ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi Barbara Brezigar (druga je bila Zdenka Cerar).
Tudi računalnik SDS je dal prav predsedniku vlade
To glasovanje je očitno še en kazalec organiziranega vplivanja na rezultate spletnih anket in telefonskega glasovanja. Spomnimo na vrsto dvomljivih rezultatov telefonskih glasovanj v oddaji Vroči stol, po katerih bi na primer Janševa koalicija premagala morebitno Pahorjevo vlado kar za sedemdeset odstotnih točk. Javna skrivnost je tudi, da vplivni gostje oddaje Piramida organizirajo skupine ljudi, ki zanje med oddajo vneto pošiljajo glasove (ob tem pa se lahko zgodi, da je kateri od njih celo izžreban kot dobitnik nagrade, kar se je ob nastopu Boruta Pahorja primerilo njegovemu predstavniku za stike z javnostmi). Najbolj pa je odmevala afera s spletno anketo na portalu dnevnika Žurnal24, ko je na vprašanje, kdo ima prav v sporu med Janezom Janšo in Andrijano Starina - Kosem, Janša dobil kar 115.850 glasov (Starina-Kosmova nekaj več kot 6000), in sicer je z računalnika na sedežu SDS za Janšo prispelo kar 10 glasov na sekundo. V največji vladni stranki so to glasovanje pojasnili z besedami, da so pač "uporabili sistem, ki ga spletna anketa Žurnal24 omogoča".
Tako dobljeni rezultati telefonskih in spletnih anket (lahko) torej močno odstopajo od realnega stanja in ustvarjajo napačno podobo o mnenju obiskovalcev spletnih portalov oziroma gledalcev oddaj. Da je svetovni splet "še posebno v zadnjih letih zelo zanimiv za politične, ekonomske in kulturne akterje moči, ki želijo uveljavljati svoje interese", priznava tudi Igor Vobič iz Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na FDV. Blogi, strani spletne wikipedije in druga interaktivna okolja postajajo, čeprav gradijo svoj status na zmožnosti demokratizacije javnega komuniciranja, pomemben poligon partikularnih interesnih bojev, med katerimi so tudi politični.
"Splet je že pred časom izgubil politično nedolžnost," meni Vobič in spomni, da se nekaj podobnega prav zdaj dogaja v okviru kampanje demokratskih kandidatov v ZDA, čemur novinarstvo ameriških tradicionalnih medijev namenja veliko prostora.
