Enajst evrov za dnevno vinjeto
"S pobudniki uvedbe vinjet se na prvi pogled celo strinjam. Še posebno, ker bi ob uvedbi takega načina cestninjenja za pot v službo plačal le dobrih 200 evrov, če pa bi plačeval cestnino po obstoječem sistemu, bi moral odšteti okoli 800 evrov. Če bi država ob uvedbi vinjet uvedla elektronsko cestninjenje za tovornjake, bi še šlo, če pa bodo vinjete za vsa vozila, je vprašanje, kdo bo komu kaj plačeval in bil privilegiran. V Sloveniji je velika večina tovornjakov tranzitnih. Danes za najdražjo cestnino od Kopra do madžarske meje plača tovornjak okoli 42 evrov, po uvedbi vinjete pa bi zaradi evropske direktive o najvišji ceni za dnevno vinjeto plačal le enajst evrov. Sedaj to množite z nekaj tisoč tovornjaki vsak dan in dobite vrtoglave številke. Dars bi zaradi premajhnih prilivov od cestnin postal nelikviden in ne bi zmogel plačevanja kreditov za gradnjo avtocest, razliko pa bi na koncu morala pokriti država in posredno vsi Slovenci. Tako bi ob tem sistemu vsi plačevali cestnino za tuje in naše tovornjakarje, čemur se ne bi reklo privilegiranje slovenskih voznikov, ampak razprodaja slovenskih avtocest tujim kamionarjem. Za enajst evrov," je bil oster bralec, ki je še dodal, da je igranje s tovrstnim načinom pihanja na dušo slovenskim volivcem preveč tvegano za državo.
Zadnje dni se namreč veliko govori o možnosti uvedbe vinjet za cestninjenje na slovenskih cestah. Vlada je o tem razmišljala že pred tremi leti, vendar je takrat Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v svoji analizi ekonomske upravičenosti začasne uvedbe vinjet le to odsvetoval in zapisal, da bi bili stroški za uvedbo višji od cene obstoječega pobiranja cestnine za okoli deset odstotkov. Opozorili so na tveganost glede premajhnih prilivov na račun Darsa in tudi na problem dnevne vinjete za tuje tovornjakarje, ki je po takratni direktivi EU znašala le osem evrov.
Razmišljanja o vinjetah
Ideja o uvedbi vinjet za prehodno obdobje je te dni ponovno prišla v slovensko javnost. Taka razmišljanja naj bi obudila SDS na lanskoletnem srečanju v Topolšici, potem pa so dodali svoj lonček še tovornjakarji z grožnjo stavke.
Minister za promet Radovan Žerjav je še lani oktobra zatrjeval, da je uvedba vinjet nesprejemljiva, in je med drugim v intervjuju za Delo, 27. oktobra 2007, rekel: "Cestnine so eden od ključnih elementov v tem mojem letu ministrovanja in eden ključnih projektov ministrstva, saj bomo samo s pomočjo cestnin lahko vračali najeta posojila. Akcijski program, ki je bil sprejet letos poleti, je dvofazen. V prvi fazi naj bi do septembra 2009 uvedli satelitsko cestninjenje v prostem prometnem toku za tovornjake, v letu 2010 pa še za vsa preostala vozila. Sam bi rad te roke še skrajšal, a moji sodelavci pravijo, da so realni. Letnici sta zanesljivi, zato vinjete odpadejo. Odstopanja preprosto ne sme biti."
Kljub napotilom stroke pa se v političnih krogih pospešeno razmišlja o uvedbi vinjet.
Elektronsko cestninjenje
Glede na zadnja razmišljanja je marsikdo pomislil, da je sistem elektronskega cestninjenja v prostem toku padel napol v vodo. Projekt novega sistema elektronskega cestninjenja vodi Dean Herenda, podsekretar v uradu za ceste na ministrstvu za promet in zveze, ki nam je iz prve roke predstavil trenutno stanje.
Več v tiskani izdaji!
