Sodni svet je v izjavi izpostavil, da predlog ne sledi stališču sodišča, da morajo biti veje oblasti enakopravne in relativno primerljive tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev. »Med plačo najnižje plačanega poslanca in okrajnega sodnika začetnika je osem plačnih razredov razlike, po predlogu zakona pa bi se ta razlika zmanjšala na pet plačnih razredov, kar nikakor ne izenačuje plačnega položaja primerljivih funkcionarjev,« so zapisali in poudarili, da poslanci prejemajo tudi mesečni pavšal za pokrivanje materialnih stroškov v neto znesku med petsto in osemsto evrov, kar pri uvrstitvi funkcij v plačne razrede ni upoštevano. Poleg tega mesečni pavšal poslancev od januarja 2017 ni vštet v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato je razlika med dohodki funkcionarjev sodne in zakonodajne veje oblasti še bistveno večja, kot izhaja iz uvrstitve funkcij v plačne razrede.
Predlog ministrstva tudi predvideva, da bi sodniki sodišč prve stopnje napredovali za tri, višji sodniki za dva, vrhovni sodniki za en plačni razred. Sodni svet meni, da bi z neenakomerno uvrstitvijo funkcij funkcionarjev sodne veje oblasti v nove plačne razrede ne le ohranila nesorazmerja med funkcionarji različnih vej oblasti, temveč tudi neutemeljeno porušila notranja razmerja med sodniki različnih stopenj. Zdi se jim neprimerno, da vrhovni sodnik svetnik na vrhuncu svoje kariere napreduje le za en plačni razred, s čimer je po svojem plačnem položaju izenačen z najnižje plačanim ministrom.
Po mnenju članov sveta predlog zakona tudi ne upošteva stališča ustavnega sodišča, da mora zakonodajalec predvideti mehanizme, ki bodo preprečevali dokajšen padec realne vrednosti sodniških plač. Predlagani zakon pa je po njihovem prepričanju neustrezen tudi z vidika časovne uveljavitve, saj ne zasleduje roka, ki ga je zakonodajalcu za odpravo ugotovljene protiustavnosti naložilo ustavno sodišče. Predlagane rešitve bi morale učinkovati že januarja, zdaj pa so predvidene za januar 2025.
Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti ter zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.