Komisija si ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, zato bo za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje, so zapisali. In da Komisija že več let opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij.
Preberite: Mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica
»Na Komisiji zavračamo kakršnekoli namige, da bežimo od odgovornosti. Poudarjamo, da je stališče Komisije, da za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov v skladu z ZIntPK ni pristojna, nespremenjeno vse od uveljavitve ZIntPK leta 2011. ZIntPK namreč v prvi alineji prvega odstavka 12. člena Komisiji izrecno daje pristojnost izvajanja nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zgolj za določbe ZIntPK.«
Dodajajo, da tudi če bi KPK bila pristojna za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogli uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil.
Jaklič je bil namreč za ustavnega sodnika izvoljen spomladi 2017, decembra istega leta pa je odprl s.p., ki ga je zaprl pred dvema tednoma, 2. aprila letos so pisali v tedniku Mladina.
Zakon o ustavnem sodišču sicer določa, da so ustavni sodniki poleg zaposlitve na ustavnem sodišču lahko 20-odstotno dopolnilno zaposleni za dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.
Preberite tudi: Klemen Jaklič o popoldanskem delu: zakon dopušča dejavnosti, ki sem jih opravljal