Nagrade, ki so jih letos podelili že 108. leto zapored, so minile v znamenju vojne v Gazi in študentskih protestov, ki v zadnjih tednih potekajo na študentskih kampusih po Združenih državah Amerike. The New York Times je eno izmed treh nagrad prejel za pokrivanje vojne v Gazi. Nagrada za najboljše mednarodno poročanje je šla v roke njihovi ekipi, ki je »obsežno poročala o smrtonosnem napadu Hamasa na jugu Izraela 7. oktobra, neuspehih izraelske obveščevalne službe in obsežnem, smrtonosnem odzivu izraelske vojske v Gazi«. NY Times je bil nagrajen tudi v kategoriji preiskovalnega novinarstva, kjer je slavila serija člankov Hannah Dreier, ki so razkrili »osupljiv obseg otroškega dela migrantov po ZDA in korporativne in vladne neuspehe, ki takšno stanje ohranjajo«.
The Washington Post je slavil v kategoriji komentarjev, uredniških komentarjev in notranjepolitičnega poročanja. Zadnjo nagrado so si delili z agencijo Reuters, ki je nagrado prejela tudi za najboljšo novinarsko fotografijo. Serija fotografij je bila nagrajena za »surove, a nujne fotografije, ki so dokumentirale smrtonosni napad Hamasa v Izraelu in prve tedne uničujočega izraelskega napada na Gazo«.
Nagrade tudi umetnikom
Filmski kritik Justin Chang ameriškega Los Angeles Times je nagrado prejel za »bogato izobraževalno in žanrsko delo«, ki po mnenju žirije odraža sodobno filmsko izkušnjo. V kategoriji umetnosti sta nagrado prejela avtorica Jayne Anne Philipps, ki je nagrado prejela za roman Nočna straža, ki govori o materi in hčeri po ameriški državljanski vojni v podkategoriji najboljšega leposlovja in Nathan Thrall za knjigo Dan iz življenja Abeda Salame – anatomija tragedije v Jeruzalemu.
Prestižno nagrado za javno službo so podelili novinarjem Joshui Kaplanu, Justinu Eliottu, Brettu Murphyju, Alexu Mierjeskemu in Kristen Berg medija Propublica za razkritja o tem, kako vrhovni sodniki v Združenih državah prejemajo darila milijarderjev. »Njihovo poročanje je bilo revolucionarno in ambiciozno. Prebodlo je debel zid tajnosti, ki obdaja vrhovno sodišče, da bi razkrilo, kako je majhna skupina politično vplivnih milijarderjev preplavila sodnike z bogatimi darili in potovanji, zaradi česar je sodišče v Ameriki sprejelo svoj prvi kodeks pravilnega ravnanja,« so zapisali v žiriji. Razkritje je po državi močno odmevalo, a resnejših kazenskih posledic za sodnike ni bilo.
Prvič o umetni inteligenci
Letos so se za nagrade lahko potegovala tudi radiodifuzna in avdiopodjetja, ki upravljajo z digitalnimi mediji. Med njimi so bili tako CNN in NPR kot radiodifuzne mreže ABC, CBS in NBC. Nobena od mrež kasneje ni slavila v nobeni kategoriji. Prvič so se med deli, ki jih je komisija pregledovala, pojavila tudi tista, ki so bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence. Kot so ugotovili, je bilo pet od 45 finalistov ustvarjenih s pomočjo raziskovanja in poročanja umetne inteligence. Odbor je zato prvič od ustvarjalcev zahteval, da uporabo umetne inteligence jasno razkrijejo.
Najvišje priznanje za novinarje
Nagrade, ki so bile prvič podeljene leta 1917, tako v Združenih državah Amerike kot po svetu veljajo za najvišje mednarodno priznanje novinarskemu delu. Nagrade vsako leto podelijo v več kategorijah, vsak nagrajenec pa prejme priznanje in denarno nagrado v vrednosti petnajst tisoč ameriških dolarjev. Ustanovitelj komisije, ki podeljuje nagrade, je Joseph Pulitzer, ameriški novinar, ki je Univerzi Columbia, ki nagrade podeljuje, po smrti zapustil večjo vsoto denarja.
Odbor nagrade danes podeljuje med kandidati in normiranimi finalisti. Med kandidate spadajo tisti, katerih medij ali založnik je delo predlagal po lastni oceni. Normirani finalisti pa so tisti, ki so izbrani s pomočjo žirije in so vsakoletno razglašeni poleg zmagovalca.
