Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je sporočil, da bo do leta 2026 za 40 odstotkov zmanjšal stroške pri proizvodnji električnih avtomobilov na Kitajskem, kjer naj bi se leta 2030 delež električnih vozil med vsemi novimi avtomobili povečal na polovico. Na ta način poskuša Volkswagen, tudi s svojimi drugimi znamkami, kot so Audi, Porsche in Škoda, ostati konkurenčen na trgu, ki je največji na svetu. A kitajski tekmeci so vse uspešnejši. BYD, ki je lani postal največji prodajalec električnih avtomobilov na svetu in je tako prehitel ameriškega Teslo, prodaja model Seagull že za 9000 evrov, kar je neverjetna cena za tak soliden električni avto.
Kot je glavni direktor Volkswagna Oliver Blume dejal v sredo na velikem avtomobilskem sejmu v Pekingu, kamor je iz Nemčije prišlo celotno vodstvo koncerna, je konkreten cilj pri znižanju stroškov ta, da bi lahko začeli proizvajati električne avtomobile, ki bi jih na Kitajskem prodajali za manj kot 20.000 evrov. Sedanji Volkswagnov električni avto ID.3 na Kitajskem stane od 21.000 do 22.000 evrov. Blume je tudi povedal, da je nemški gigant lani na Kitajskem prodal tri milijone avtomobilov, do leta 2030 pa jih namerava štiri milijone. Ta cilj bo težko doseči, saj se tudi na svetu povečuje delež prodanih kitajskih avtomobilov: trenutno znaša šestino, leta 2030 pa naj bi dosegel tretjino.
Volkswagen si prizadeva ohraniti 15-odstotni delež na kitajskem trgu. Leta 2030 se bo namreč na njem prodalo 28 milijonov novih avtomobilov, od tega polovica električnih. Lani so Kitajci kupili 22 milijonov novih avtomobilov, od tega 5,1 milijona električnih, kar je izjemno veliko, saj je bilo teh še leta 2020 prodanih samo 900.000. Blume je v sredo prav tako napovedal, da bo skupina Volkswagen, tudi Audi in Porsche, v naslednjih treh letih na Kitajskem ponudila 40 novih modelov, od tega 30 za električne avtomobile. Za vse te nove modele namerava Blume prenesti razvoj in raziskave iz Nemčije na Kitajsko, kjer so veliko hitrejši pri razvijanju novih modelov.
Volkswagen je za Toyoto drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu, pred Hyundaiem in Stellantisom (ki obsega podružnice Peugeot-Citroën, Fiat, Opel, Chrysler, Alfa Romeo, Lancia, Maserati, Jeep …). Kot piše nemški tednik Der Spiegel, pa je Volkswagen postal povsem odvisen od kitajskega trga, ker tam proda vsak svoj tretji avto. Če bi se tam prodaja ustavila, bi bil v nevarnosti tudi evropski Volkswagen. »Ločitev ni možna,« pravi Oliver Blume, glavni direktor koncerna. Medtem ko se južnokorejski Hyundai ter japonska Nissan in Honda, tudi zaradi vse bolj avtoritarnega vladanja Xi Jinpinga, počasi umikajo iz Kitajske, za Volkswagen to ni mogoče – tudi zato, ker se je preveč povezal z dvema velikima kitajskima državnima podjetjema: FAW in SAIC.
Noben tuji proizvajalec avtomobilov se ni tako uveljavil na Kitajskem kot Volkswagen, sicer v partnerstvu s FAW in SAIC. Priložnost za prodor na ta trg se mu je odprla pred 40 leti, ko je nastajajoč srednji sloj vse bolj potreboval avtomobile, kitajska industrija pa tedaj še ni izdelovala dovolj kakovostnih vozil. Volkswagen je zapolnil to vrzel. V partnerstvu s FAW in SAIC je doslej odprl že 39 tovarn in zaposlil 90.000 Kitajcev. Pred pandemijo so na Kitajskem dobički, ki so se stekali v Wolfsburg, na letni ravni znašali več kot štiri milijarde evrov. Tedaj je vodstvo koncerna glavnega tekmeca videlo v ameriškem Tesli, in ne v kitajskih proizvajalcih. V času pandemije se je letni dobiček na Kitajskem s 4,4 zmanjšal na tri milijarde evrov. Nenadoma so se pojavili kitajski tekmeci in Volkswagnov delež na vse večjem kitajskem trgu se je zmanjševal ter se še vedno zmanjšuje, predvsem zato, ker ni uspešen pri prodaji električnih avtomobilov. Letos naj bi bil dobiček nemškega koncerna na kitajskem trgu samo še 1,5 milijarde evrov.
Morda kitajski proizvajalci prehitevajo Volkswagen tudi zato, ker je bil žrtev hekerjev in industrijskega vohunjenja. Kot piše Der Spiegel, so si Kitajci med drugim prisvojili razvoj bencinskega motorja in menjalnika. Hekerji naj bi bili iz kitajske Ljudske osvobodilne vojske.
Volkswagen je zdaj pod pritiskom ZDA, ker ima obrate tudi v zahodni kitajski provinci Xinjiang, kjer naj bi bilo v taboriščih zaprtih več sto tisoč Ujgurov. Volkswagen se brani, da tam nima suženjske delovne sile, in se poskuša iz Xinjianga umakniti, česar v Pekingu ne bi radi videli. Tako se je znašel v kolesju hladne vojne med ZDA in Kitajsko, zanj pa je pomemben tudi ameriški trg.
