Manca Košir je leta 1969 diplomirala iz matematike in fizike na Pedagoški akademiji v Ljubljani, šest let pozneje je diplomirala na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Naziv doktorja filoloških ved je pridobila leta 1987 na Filozofski fakulteti v Zagrebu.

Koširjeva se je uveljavila tudi kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Kot novinarka je začela leta 1970 objavljati v Mladini in od leta 1973 nadaljevala kot profesionalna novinarka v Tedenski tribuni in Teleksu, pisala je tudi za številne najbolj ugledne časopise v takratni Jugoslaviji.

Od ustanovitve leta 1982 do leta 2000 je bila članica uredništva Nove revije. Od leta 1980 do upokojitve leta 2005 je bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede kot izredna profesorica za novinarsko sporočanje, vzgojo za medije in novinarsko etiko.

Kandidirala na evropskih volitvah

Konec 90. let prejšnjega stoletja je skupaj z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir, dejavna je bila pri Hospicu. Udejstvovala se je tudi na političnem področju, leta 2011 je kandidirala na državnozborskih volitvah na listi Stranke za trajnostni razvoj Slovenije, na letošnjih evropskih volitvah pa je kandidirala na listi stranke Vesna. V slednji so zapisali, da jih je vest o njeni smrti pustila brez besed. »Manca je ženska, ki je slovenski prostor močno zaznamovala z mnogoterimi vlogami. Večkrat spregledan pa je njen doprinos k ustvarjanju slovenskega zelenega političnega prostora - vse od začetka obstoja Republike Slovenije do danes. Bila je aktivna članica prve slovenske zelene stranke Zeleni Slovenije, ustanoviteljica in prva predsednica Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije,« so zapisali in navedli njen citati iz leta 2011: »Čas je za spremembo, ta svet je ustvarjen zato, da se imamo dobro vsi in ne le elita«.

V zadnjih letih se je dvakrat spopadla z rakom, o boju z boleznijo pa je tudi večkrat javno spregovorila.

Avtorica številnih knjig

Manca Košir je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig, izhaja iz biografije, objavljene na spletni strani Mladinske knjige, pri kateri je izdala več knjig. V okviru leposlovja so pisma njena najpogostejša zvrst. Tako so leta 1991 nastala Ženska pisma, nato Moški: Ženska: pisma z Dušanom Jovanovićem (2000), Moška pisma (2007), Drugačna razmerja (2010), Darovi minevanja (2015) in Človeška ljubezen (2018). V letu 2018 je izšlo 70 srčnic v knjigi Iz trebuha in neba.

Preberite tudi: Nova knjiga Mance Košir: Tišina je temelj sveta

»Ne obžalujem ničesar in to je najboljša popotnica za lepo smrt«

V predlani objavljenem intervjuju za Nedeljski dnevnik je Manca Košir spregovorila tudi o tem, kako gleda nase in na svoje izjemno pestro življenje. »Zdaj sem v svojem najlepšem življenjskem obdobju: ni več dram, opravila sem z občutki krivde, objemam svojo pokojno mamo, ki mi je šla včasih tudi na živce, hčeri sta čudoviti osebi, lepi navznoter in navzven, trije vnuki čarobna bitja, ki me vedno očarajo … Najstarejša vnukinja se bo prihodnje leto poročila … Pogledujem v kaščo svojega srca, v kateri kipi od ljubezni mene do drugih in drugih do mene,« je dejala. In še: »Vem, da sem ogromno naredila za posamezne ljudi in za družbo. Polno sem živela. Ne obžalujem ničesar in to je najboljša popotnica za lepo smrt, hura!«.

Preberite tudi: Pogovor z Manco Košir: Samo skupaj smo lahko srečni

Namesto sožalja vabilo k praznovanju bivanja

»Namesto sožalja vas v skladu z njeno željo vabim k praznovanju njenega bivanja. Namesto rož pa vas vabim, da zasejete seme dobrega: naredite nekaj lepega za nekoga, nekomu iskreno nekaj ljubečega poveste. Naj zacveti ljubeča povezanost med nami!,« je na facebooku zapisala Tina Košir, hči Mance Košir, ki je še dodala, da bo pogreb javen in odprt za vse, ki se želijo posloviti. 

Manci Košir se je z objavami na družbenih omrežjih poklonilo več znanih Slovencev, tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je izpostavila njen boj za enakopravnost žensk.