Fotograf Josip Pelikan je Celju, kjer je ustvarjal kar 60 let, zapustil izjemno zapuščino v fotografijah, ki odslikavajo duha časa, zgodovina njegove hiše pa sega še dlje, v leto 1899, saj jo je takrat dal zgraditi takratni celjski fotograf Johann Martin Lenz, ki je v prizidku uredil tudi fotografski atelje oziroma stekleni salon. Po njegovi smrti, leta 1919, je hišo najel, pozneje pa kupil v Trbižu rojeni Pelikan, ki se je v Celje priselil iz Idrije. Pelikan, ki je imel češke korenine, pa ni fotografiral zgolj portretov kot mnogi drugi v tistem času, pač pa se je posvetil tudi dokumentarni, industrijski in arhitekturni fotografiji. Predvsem pa je bil kronist mesta in velikega dela okolice, fotografiral je tudi dogodke v času nemške okupacije Celja.
Stekleni atelje je eden redkih v Evropi
Družinsko obrt je po očetovi smrti nadaljevala Josipova hči Božena, leta 1990 pa se je začel postopen prenos celotne zapuščine pod okrilje in varstvo Muzeja novejše zgodovine Celje (MnZC), ki je na pobudo takratne direktorice Andreje Rihtar prepoznal kulturni in tehniški dediščinski zaklad ter ga sklenil zavarovati in trajno ohraniti na najboljši mogoč način. Leta 1994 je Mestna občina Celje odkupila zapuščen in propadajoči stekleni atelje in ga s pomočjo strokovnjakov muzeja ter celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine prenovila ter ga kot kulturno-zgodovinski spomenik državnega pomena predala v upravljanje MnZC. In danes je fotografski stekleni atelje ne le edini tovrsten v Sloveniji, ampak tudi eden redkih v Evropi, ki od odprtja leta 1997 velja za dragulj muzejske ponudbe v Sloveniji.
MnZC se je nato postopoma lotil prenove, revitalizacije in odprtja cele hiše fotografa Josipa Pelikana. Ta je zdaj na ogled tudi obiskovalcem, v njej pa se lahko sprehodimo skozi zgodovino fotografije vse od začetka 20. stoletja do danes.
»Na ogled sta zdaj kar dva originalna fotografska ateljeja – stekleni in električni, kar je svetovni unikum. Nekaj podobnih ateljejev po Evropi sicer obstaja, a nikjer si ni mogoče znotraj ene hiše ogledati kar dveh ateljejev,« pravi direktor MnZC Tonček Kregar, tudi vodja projekta in avtorske skupine prenove. Hkrati je v Pelikanovi hiši na ogled stanovanje, v katerem je fotograf Pelikan živel s svojo družino, na tak način pa bodo obiskovalci dobili vpogled v meščansko bivalno kulturo prejšnjega stoletja.
Obisk bodo lahko obiskovalci sklenili v kletnih prostorih, kjer je že od jeseni 2022 edina galerija v Celju, namenjena izključno fotografiji, poimenovana po Pelikanovi hčeri Boženi, ki ima tudi največ zaslug, da se je Pelikanova dediščina sploh ohranila. MnZC je celovito prenovo stavbe, ki obsega 600 kvadratnih metrov, sklenil po štirih letih. Stroški obnove so znašali slabih 666.000 evrov, cel projekt skupaj z odkupom hiše pa je vreden 828.000 evrov. Od tega je več kot polovico prispevala celjska občina, trideset odstotkov je prispeval MnZC, obnovo pa je sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo.
30 kombijev materiala
Konservatorskih del se je v Pelikanovi hiši lotila umetnostna zgodovinarka Urška Todosovska - Šmajdek. Osnovni konservatorsko-restavratorski pristop, pri katerem so sodelovali z ZVKD ter arhitekturnim birojem Zgradbazamisli, je temeljil na tem, da bi dediščino fotografov predstavili skozi postavitev in situ. »Zato smo med drugim naredili tudi sondažne raziskave sten, zamenjali oziroma izdelali večino oken, ki imajo videz prvotnih, notranje pohištvo pa očistili. Nova so le požarna vrata, ki so nujna zaradi varnosti,« je pojasnila Todosovska-Šmajdkova.
Mojca Črešnik iz podjetja Zgradbazamisli je dodala, da je bil zanje izziv ohraniti dediščino, obenem pa vnesti tudi nekaj sodobnih elementov, za katere niso želeli, da bi bili skriti. Tako so kletnim prostorom dodali pridih modre barve. »V sklopu prenove smo iz prostorov Pelikanove hiše odpeljali 30 kombijev fotografskega materiala in drugih predmetov, ocenjujemo, da razpolagamo z več kot 160.000 muzejskimi enotami,« je zanimive podrobnosti prenove strnil direktor MnZC Kregar.