V prihodnjih letih lahko pričakujemo upadanje števila prebivalcev EU, medtem ko se bo število starejših ljudi povečalo, zlasti v primerjavi s številom ljudi v delovno aktivni dobi. Leta 2022 je v EU živelo 449 milijonov ljudi, leta 2026 pa jih bo kar 453 milijonov, preden se bo leta 2070 število zmanjšalo na 432 milijonov. Hkrati se pričakuje močan vzpon v starostni strukturi v vseh državah članicah, pri čemer naj bi se povečala velikost starejših starostnih skupin, medtem ko naj bi se mlajše starostne skupine skrčile. Posledično bo starostna odvisnost, torej razmerje med starejšim in delovno aktivnim prebivalstvom, večja.

Delovne sile 12 odstotkov manj

Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva naj bi se povečala, vendar ta porast ne bo zadostoval za pričakovan upad števila delovno aktivnega prebivalstva. Posledično naj bi se število ljudi v delovni dobi v EU med letoma 2022 in 2070 zmanjšalo za 12 odstotkov (25 milijonov ljudi) ali 0,3 odstotka letno. Čeprav se pričakuje, da bo večji delež prebivalstva zaposlen, zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva pomeni, da se bo skupno število opravljenih delovnih ur kljub temu zmanjšalo. V obdobju upadanja števila opravljenih delovnih ur bi produktivnost dela postala edini dejavnik rasti BDP.

Vse navedeno bo seveda vplivalo na izdatke posameznih držav članic, povezane s staranjem družbe. Proračunske projekcije izdatkov za pokojnine, zdravstveno varstvo, dolgotrajno oskrbo in izobraževanje se v skladu z osnovnim scenarijem dvigajo v večini držav članic, pogosto znatno. Večina tega proračunskega bremena se bo materializirala v naslednjih dveh desetletjih, ko bo demografski obrat najbolj očiten. Skupni stroški staranja v EU (stroški pokojnin, zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in izobraževanja) so v leta 2022 znašali 24,4 odstotka​ BDP, pri čemer je 11,4 odstotka namenjenih pokojninam, 6,9 odstotka zdravstvenemu varstvu, 4,4 odstotka izobraževanju in 1,7 odstotka dolgotrajni oskrbi. Pričakovati je, da se bodo po osnovnem scenariju v obdobju projekcije skupni stroški do leta 2070 povečali za 1,2 odstotne točke, in sicer na 25,6 odstotka​ BDP. Seveda je rast zelo odvisna od posamezne države, Sloveniji se napovedujejo višje stopnje povečanja javnih izdatkov, kot bo znašalo povprečje EU.

Kako kaže Sloveniji?

Povprečen čas, preživet v pokoju, se v Sloveniji povečuje tako za moške kot za ženske. Leta 2000 je bilo povprečno obdobje preživetja v pokoju za ženske 17 let in 1 mesec, medtem ko se je leta 2022 to povečalo na 25 let in 3 mesece. Podobno je bilo pri moških: leta 2000 je bilo povprečno obdobje preživetja v pokoju 14 let in 9 mesecev, leta 2022 se je to povečalo na 17 let in 8 mesecev. To seveda pomeni tudi večje izdatke za pokojnine, saj upokojenci danes v povprečju prejemajo pokojnino občutno dlje kot pred desetletji.

Ženske so leta 2022 uveljavljale starostno pokojnino (vključno z delno pokojnino) s povprečno kariero 38 let in 7 mesecev, moški pa s 37 leti in 8 meseci pokojninske dobe. Leta 2022 je 80,2 odstotka žensk (leta 2019 85 odstotkov) in 72 odstotkov moških (leta 2019 68,4 odstotka) ob upokojitvi imelo dopolnjenih 40 let pokojninske dobe ali več.

Za stabilnost javnih pokojninskih sistemov je ključno razmerje med zavarovanimi osebami (zaposlenimi oziroma samozaposlenimi, ki mesečno od plač plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in tistimi upokojenci, ki vsak mesec prejemajo pokojnino. To razmerje se je z 1,8 leta 2000 zmanjšalo na 1,45 leta 2016, zaradi okrevanja na trgu dela leta 2019 pa se je spet povečalo na 1,55. Leta 2022 je razmerje med zavarovanimi osebami in upokojenci znašalo 1,57:1, kar pomeni, da je na enega upokojenca prišlo 1,57 zaposlenega oziroma samozaposlene osebe. Število zavarovanih oseb se je od leta 2021 do leta 2022 povečalo za 2,5 odstotka, medtem ko se je število novih upokojencev povečalo za 0,5 odstotka.

Demografske projekcije kažejo, da se bo v Sloveniji do leta 2070 v primerjavi z letom 2022 število prebivalstva zmanjšalo za 122.000 ljudi. Število otrok (starih od 0 do 14 let) naj bi se v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za kar 19 odstotkov, število ljudi v delovni dobi (20–64 let) pa za 16 odstotkov. Največji upad se pričakuje pri osebah v starostni skupini z najvišjo stopnjo delovne aktivnosti: leta 2070 naj bi bilo število oseb med 35. in 49. letom starosti v primerjavi z letom 2022 nižje za kar 28 odstotkov. Po drugi strani naj bi bilo število oseb, starih 65 let ali več, za 34 odstotkov višje. Delež prebivalstva v starosti od 20 do 64 let naj bi do leta 2070 padel na 52,4 odstotka.

Staranje slovenskega prebivalstva je posledica naraščajoče pričakovane življenjske dobe in zmanjšanja števila rojstev. Čeprav projekcije predvidevajo povečanje rodnosti, se bo število rojstev otrok zaradi upadanja števila žensk v reproduktivni dobi (15–49 let) še naprej zmanjševalo. Leta 2022 je bilo rojenih 17.627 otrok, v primerjavi z 22.343 leta 2010.

V naši državi imamo eno največjih rasti javnih izdatkov

Slovenija je še vedno med tistimi državami EU, ki se jim napoveduje eno največjih povečanj javnih izdatkov za pokojnine, in sicer za 3,8 odstotne točke BDP, kar je sicer manj kot v zadnjih projekcijah pred tremi leti. Kljub temu bo naša država po projekcijah v letu 2070 v skupini držav z največjim načrtovanim povečanjem izdatkov. To pomeni izzive za vzdržnost naših javnih financ. Leta 2070 naj bi javni izdatki v Sloveniji po osrednjem scenariju projekcij za pokojnine obsegali 13,7 odstotka​ BDP. Skupni stroški staranja družbe – če temu dodamo še zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in izobraževanje – pa naj bi znašali 27,5 odstotka​ BDP. To je občuten porast glede na današnjih 22,1 odstotka​ BDP.

Napovedane povečane izdatke za staranje, ki so izziv za celotno EU, posebej pa za Slovenijo, je treba jemati zelo resno, saj na tem področju ni hitrih rešitev. Vse morebitne reforme, tudi pokojninska, trajajo leta, da pokažejo kakršnekoli rezultate. Še posebej se moramo zavedati, da zadnje reforme v Sloveniji niso naslavljale vzdržnosti, na primer pokojninskega sistema. Na tem področju zaostajamo za večino drugih članic, zaradi česar smo tudi danes v slabši poziciji. V primerjavi z drugimi članicami EU ima naša država nekaj »rezerve«, in sicer razvoj zasebnih pokojninskih varčevanj in povečanje pokritosti v tako imenovanem drugem in tretjem pokojninskem stebru, kjer se lahko bodočim upokojencem zagotovi dodatne prihodke. V okoli 10 državah članicah je v dodatne pokojninske stebre (zasebno pokojninsko varčevanje) vključena večina delovno aktivnega prebivalstva. Tako ima vsak zaposleni ob upokojitvi poleg javne vsaj še eno dodatno pokojnino, večinoma eno iz naslova kolektivnih pokojninskih načrtov in eno iz individualnih. V Sloveniji je danes v drugi pokojninski steber v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vključenih dobrih 60 odstotkov vseh zaposlenih, ki so privarčevali dodatne tri milijarde evrov sredstev. Za primerjavo: na Hrvaškem, ki je prav tako začela razvoj dodatnih pokojninskih varčevanj pred dobrimi 20 leti, je vključena večina zaposlenih, zbrati pa so uspeli že več kot 20 milijard evrov sredstev. Poročilo EU seveda v Sloveniji priporoča sprejem ukrepov za povečanje vključenosti zaposlenih v dodatne oblike varčevanja.