Obtožnica, ki je postala pravnomočna že leta 2015, trem celjskim specialistom splošne kirurgije Branku Breznikarju, Zlatanu Tkalcu in Jani Pečovnik očita malomarno zdravljenje in opustitev dolžnega ravnanja. Ker naj bi ravnali v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, je marca 2010, tri dni po laparoskopski operaciji črevesja, umrl takrat 35-letni Velenjčan. Vzrok smrti naj bi bil septični šok, ker je po operaciji prišlo do okužbe s klostridijem, smrtonosno bakterijo, ki je ena najtrdovratnejših bolnišničnih bakterij. To je na celjskem sodišču potrdil tudi izvedenec za splošno in abdominalno kirurgijo, tudi sam kirurg, Aleš Tomažič.
S škarjami poškodoval tanko črevo
Sodnica Maja Manček Šporin je izvedenca na sodišče povabila, da bi pojasnil, ali je na smrt pacienta morebiti vplivala tudi opustitev antibiotične terapije. Preminuli pacient naj bi bil namreč alergičen na penicilin, zato mu prvoobtoženi kirurg Breznikar, ki je opravil laparoskopsko operacijo, ni injiciral antibiotikov niti pred posegom niti po njem. »Dejansko za to ni bilo potrebe, saj po takšnih posegih pacienti običajno ne umirajo. Žal pa mi je, da nisem mogel izolirati ene najhujših in najtrdovratnejših bolnišničnih bakterij klostridija (Clostridium difficile), s katero se je očitno okužil pacient. Omenjena bakterija se običajno naseli v prebavni trakt in povzroča črevesne težave, pri omenjenem pacientu pa je prišlo do gnitja notranjega tkiva oziroma tako imenovane plinske gangrene,« je v svojem zagovoru pojasnil uradno upokojeni kirurg Breznikar, ki občasno še dela v slovenjgraški bolnišnici.
Marca 2010 je bil dežuren na oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo v celjski bolnišnici, po rentgenskem slikanju pacienta pa se je odločil za laparoskopijo. A je med posegom prišlo do težav, s škarjami je namreč, tako mu očita obtožnica, na več mestih poškodoval pacientovo tanko črevo. Breznikar tega ni zanikal, dejal je, da je poškodbe tudi nemudoma saniral, rano zašil, vmes pa trebušno votlino ves čas spiral tudi s fiziološko raztopino. Ni pa po posegu odvzel vzorcev tkiva za mikrobiološko analizo, niti ni pacienta namestil na intenzivno nego. Prav tako pacientu ni predpisal antibiotika. Preiskav ni odredil niti drugi dežurni kirurg Tkalec, ko je pacient naslednji dan tožil o slabem počutju. Predpisal mu je zgolj analgetike, pri tem pa ni posumil, da bi morebiti lahko šlo za vnetni proces. Prav tako pacienta ni poslala na pregled k urologu takratna sobna zdravnica Jana Pečovnik, pač pa mu je predpisala dodatna protibolečinska zdravila. »Vse te okoliščine pa so povzročile, da je pacient doživel septični šok in umrl,« je tožilka Nadja Sovinc zapisala v obtožnici.
Se je okužil s sendvičem?
Sodnica Manček Šporin je zato na sodišče povabila izvedenca Tomažiča in ga povprašala, ali je mogoče, da je opustitev antibiotične terapije vplivala na smrt pacienta. A kot je dejal Tomažič, dva antibiotika, ki ju običajno uporabljajo pri tovrstnih posegih, nista odločilno vplivala na izid. Bakterije so v tankem črevesju prisotne, celo zelo veliko jih je, a v veliki večini ne povzročajo težav. »Da je bakterija klostridij povzročila tako hudo reakcijo, je izjemno redko. Sam se v svoji dolgoletni karieri spomnim le enega takšnega primera. Vzroka za to pa ne poznamo,« je dejal izvedenec Tomažič. In dodal, da ne bomo nikoli vedeli, ali se je pacient okužil s to bakterijo, še preden je zaužil sendvič ali prav z njegovim zaužitjem. In še, da ni nič nenavadnega, če je imel pokojni to bakterijo v črevesju že prej. »Tudi če bi pacient dobil antibiotike, to ne bi vplivalo na izid zdravljenja. Smrti je botrovala okužba z več bakterijami, vodilni pa je bil klostridij,« je še povedal. Dodal je, da je šlo v tem primeru za razrast bakterij, ki so tvorile plin oziroma tako imenovano plinsko gangreno. Pri tej pa je stopnja smrti najmanj 20- do 90-odstotna.
Tožilka je glede na povedano predlagala sodišču, da angažira še izvedenca infektologa, sodišče je predlogu ugodilo. Za izdelavo mnenja bodo zaprosili komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Sojenje se bo z zaslišanjem prič in oškodovancev, družinskih članov pokojnega, nadaljevalo 27. maja.
