Razstava je plod večletnega dela in raziskovanja strokovnjakov iz Gornjesavskega muzeja Jesenice. Pri starejših generacijah zbuja spomine, medtem ko se mlajši lahko začudijo, koliko se je mesto v teh letih spremenilo. Razstava obdobje obravnava urbanistično, hkrati pa se dotika življenja ljudi, tistih, ki so bivali na Jesenicah, se v njem ukvarjali s kulturo in športom.

»Razstava je posebna tudi zato, ker govori o prebivalcih, Jeseničanih,« je ob petkovem odprtju dejal direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogačnik. Kot je razložil, gre za čas, ki je Jesenice urbanistično, tudi kulturno, najbolj spremenil in zaznamoval. Takrat so nastajale največje stavbe, denimo carinarnica, kjer danes deluje okrožno sodišče, mesto je dobilo prvo kanalizacijo, asfaltirali so ceste, leta 1929 še ni bilo poimenovanih ulic. »Šele nato so se zgodile spremembe, ki se nam dandanes zdijo samoumevne,« je pojasnil Pogačnik.

Imenovanje za mesto je pospremil velik sprevod

Na razstavi izvemo o sprevodu skozi novoimenovano mesto leta 1929, ki je bil predmet občudovanja, v njem je sodelovalo 341 ljudi v kostumih, ki so prikazovali kraj od pradavnih dni do ustanovitve mesta, pa o delavski stavki leta 1935 in bombardiranju mesta ob koncu druge svetovne vojne. Razstava prikazuje čas, ko so bili avtomobili še redkost, ko so k frizerju pogosteje zahajali moški kot ženske in ko je mesto dobilo prve maturante.

Dr. Marko Mugerli, eden od avtorjev razstave, je poudaril, da so Jesenice mesto vrhunskih športnikov, izobraževalno središče, kulturno mesto. To se odraža v številnih društvih in klubih. Hkrati ne smemo pozabiti na tovarno Kranjske industrijske družbe, kasnejše Železarne Jesenice. »Ta tovarna je bila tudi razlog, da so Jesenice postale mesto,« je razložil in dodal, da so z vse večjim priseljevanjem postale še zdravstveno središče.

Muzej skozi igro

Poleg klasičnega ogleda bodo odslej obiskovalci muzeja zgodovino Jesenic spoznavali tudi skozi igro, poimenovano Zaklad mesta Jesenic. Kot je pojasnila kustosinja Špela Smolej Milat, so se pri tem izogibali sodobne tehnologije, zato so vse uganke mehanske in zahtevajo tudi nekaj ročnih spretnosti. Popeljejo nas prek bombardiranja leta 1945, prvih povojnih volitev, hokeja, godbenikov, gostilničarstva do gestapovskih zaporov v pritličju graščine. »Z igro nagovarjamo vse, družine, mlajše, navdušence nad podobnimi igrami pobega in tudi klasične muzejske obiskovalce,« je dejala Smolej-Milatova.

Po novi razstavi bodo 1. in 8. maja ob 18. uri organizirali tudi javna vodstva z avtorji razstave.