Ni tako redko, da sadike vzgojimo sami. Te čakajo na toplejše vreme, da se bodo lahko bohotile v zemlji in nas razveseljevale s svojimi plodovi.

Sajenje in izbira zemlje

A ne prehitro; plodovke so toploljubne rastline in jih na prosto sadimo šele v maju. Pri sajenju v korita, ki jih bomo imeli na balkonu, je pomembno, da izberemo kakovostno zemljo in hkrati dovolj veliko korito. Na dno korita nasujemo najprej tanko plast drenažnega materiala (lončene črepinje, kamenje itd.). Zemlja mora biti kakovostna, z vsemi potrebnimi sestavinami za paradižnik in preostale plodovke, dovolj rahla ter mora zagotavljati dovolj veliko kapaciteto za zadrževanje vode. Iz nje bo rastlina vso sezono črpala hranila za rast, zato sta velikost korita in kakovost zemlje tako pomembna, saj korenine potrebujejo prostor in veliko hranil.

»Ni skrivnost, da ima paradižnik rad mrzle noge in vročo glavo – torej korenine na hladnem, liste in plodove pa na soncu. Kmalu po sajenju mu bomo morali priskrbeti tudi oporo. Lahko mu postavimo palico, kol ali ga privežemo na vrvico. To vrsto opore uporabljajo veliki pridelovalci tam, kjer ni močnih vetrov. Na ogrodje, običajno rastlinjaka, privežejo vrvice. Na spodnji konec vrvice privežejo obroček, ki ga zapnejo okrog stebla paradižnika ter steblo ovijajo okrog vrvice. Lonci večjega volumna bodo zagotovo prav prišli pri sajenju kumar, ki imajo zelo razvejan in gost koreninski sistem ter potrebujejo večje količine vode,« svetuje Lucija Kinkel, mag. inž. hortikulture.

Pisan svet plodovk

Poleg paradižnikov in paprik med plodovke sodijo tudi kumare, lubenice, buče, jajčevci, melone, feferoni in na primer čajota. Po njej ali po buči kiwano posegajo tisti, ki so bolj vrtnarsko avanturistično naravnani, paradižniki in paprike pa so res najpogostejša izbira. Če malo vključimo še zdravstveni vidik, naj povemo, da je v zrelem paradižniku veliko kemičnih spojin (karotenoidi, likopen, betakaroten ...), ki jih z enim imenom imenujemo antioksidanti. Plod paradižnika vsebuje vsaj dvajset rudnin (železo, fosfor, magnezij, kalij itd. in dvanajst vitaminov – med njimi tudi vitamine C, E in druge. Najkoristnejši pa je, kadar ga uživamo svežega. Paradižnik znižuje krvni tlak, pospešuje delovanje trebušne slinavke, izboljšuje prebavo, deluje pri protinu, revmatizmu. Ima tudi protibakterijski učinek. Plodovi paprike so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve, plodovi paradižnikov pa so že bolj raznovrstni in zanimivi: so okrogli ali podolgovati, rdeče, rumene, rjave, bele, oranžne, vijolične (črne) barve in ima celo progaste plodove.

Kako skrbeti zanje?

Ob sajenju rastlinam že v korito dodamo organsko gnojilo, ki bo zagotavljalo dolgotrajno dostopnost hranil. Pomembno pa je tudi kasnejše dodajanje gnojil, predvsem ko rastlina oblikuje plodove. Paradižnik in tudi preostale plodovke so zelo velike porabnice kalija, zato jih gnojimo s posebej za njih oblikovanimi granuliranimi organskimi gnojili z dodanim kalijem. Ob poletni vročini plodovke dognojujmo s tekočimi gnojili z dodatkom morskih alg, ker bodo hranila z zalivanjem ali škropljenjem lažje in predvsem hitreje dostopna rastlinam. Dodatek morskih alg bo povečal pridelek plodovk. Poleti pa moramo večjo pozornost nameniti paradižniku in njegovim potrebam po kalciju. Ob pomanjkanju bodo plodovi začeli črneti, kar je opozorilni znak, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Omenjena strokovna sogovornica svetuje, da se kalcij nanaša foliarno, torej preko listov, ker bo tako takoj dostopen celicam rastlin. Najbolje je, da ga dodajamo na ohlajene rastline kar tedensko od začetka oblikovanja plodov do njihove zrelosti. Rastline zalivajmo zvečer, tako jim bomo omogočili, da si ponoči opomorejo od vročine, in nikoli jih ne zalivajmo po listih. Večina rastlin, še posebej pa paradižnik, so občutljive na zalivanje ali škropljenje z mrzlo vodo po listih.

Zaščita je pomembna

Plodovke so občutljiva skupina rastlin. Če jim posvetimo dovolj pozornosti, bodo krepke in take bogato rodile sadove. Za zdravje rastlin je ključnega pomena preventivno varstvo. Rastline že po presajanju začnimo škropiti z naravnim pripravkom iz njivske preslice. Njen ekstrakt krepi celične stene, posledično so rastline odpornejše in manj dovzetne za okužbe z boleznimi. V rastlinjakih je pogost škodljivec rastlinjakov ščitkar. Ko hodimo med rastlinami in opazujemo, ali ni kje kaka uš, gosenica ali številni drugi insekti, tudi sebe zaščitimo s primernimi losjoni zoper komarje in klope, saj je v vrtu te za zdravje škodljive mrgolazni vedno več. Na rastline pa, še preden se pojavijo škodljivci, obesimo rumene lepljive plošče.

Za zgodnejši pridelek paradižnika

Za zgodnejši pridelek paradižnikov lahko veliko naredimo sami. Za gojenje si izberemo zgodnje hibridne sorte paradižnikov. Proti koncu zime se lotimo vzgoje lastnih sadik, ki jih bomo maja presadili na vrt. Za zgodnejši pridelek paradižnikov si omislite rastlinjak. V njem se tako zemlja kot zrak hitreje ogrejeta, zato vanj prej sadimo sadike. Za presajanje sadik bodisi na prosto bodisi v rastlinjak je potrebna nočna temperatura vsaj 15 °C, zato nič ne pridobimo, če sadimo prej, si pa zato nekateri paradižniki ne opomorejo vso sezono in so zato lahek plen bolezni in škodljivcev.