Ker so ti spori prešli meje dobrega okusa, se bo ta teden vanje vmešal tudi sam in jih prekinil, je napovedal. Od razmer bo odvisna tudi usoda glavne inšpektorice Katje Čoh Kragolnik, je dodal.
Preberite tudi: Ali na inšpektoratu za delo podpirajo prekarne zaposlitve?
»Problem, ki ga imamo, na žalost, že kar nekaj časa, izhaja iz vodstva. Tam imamo predvsem medosebne spore, ki so, na žalost, prešli meje dobrega okusa do te mere, da se bom ta teden v vanje vmešal tudi sam in jih bom prekinil,"«je napovedal. »Na tak ali drugačen način se bodo ti spori končali. Na inšpektoratu mora v maju zavladati mir in začeti morajo delati kot vodstvo, dogovorno in usklajeno. To so moji pogoji, da obstoječe vodstvo svoj mandat nadaljuje,« je pojasnil.
Kot je dodal, je s predstavniki vodstva – inšpektorat od junija lani kot vršilka dolžnosti in od decembra kot direktorica s polnim mandatom vodi Čoh Kragolnik – na to temo že sešel, zdaj opravlja pogovore z nasprotno stranjo in drugimi vpletenimi. Glavna inšpektorica naj bi se na stolčku obdržala le, če bodo uspeli spore zgladiti.
Mesec je razkril še, da želijo na ministrstvu v t. i. centrali oblikovati enoto inšpektorjev za hitre odzive. »Ker največjo škodo inšpektoratu že več časa povzroča to, da ste mediji, civilna družba, sindikati ali Delavska svetovalnica pogosto tisti, ki pred inšpektoratom odkrijete kršitve na trgu dela. Sam vlagam vse napore v to, da bo inšpektorat hitrejši in da bo kos tem nalogam, da ne bomo ves čas postavljeni v pozicijo, da se zgodba najprej odvije v medijih, potem pa jo inšpektorat razišče,« je navedel.
Kot kažejo številke, število nadzorov, ki jih opravijo na Inšpektoratu RS za delo, upada. Leta 2021 so jih izvedli 38.624 in izdali za 3,5 milijona evrov glob, leta 2022 15.698 (2,8 milijona evrov glob), lani 10.101 (3,7 milijona evrov glob), letos do 5. aprila pa 2839 (826.600 evrov glob), je razvidno iz podatkov, ki jih je STA pred dnevi posredoval inšpektorat.
Sindikati so nedavno javno polemizirali z načinom dela inšpektorata, in sicer v zvezi z napovedovanjem inšpekcijskih nadzorov, kar da kršiteljem omogoča prirejanje papirjev, prepočasnim odzivanjem na prijave, nezagotavljanjem tajnosti prijaviteljev in strahom inšpektorjev pred tožbami velikih podjetij.