Vpliv vročinskih valov v Aziji postaja vse hujši, organizacija pa ocenjuje, da bi taljenje ledenikov v prihodnosti lahko povzročilo pomanjkanje vode.
Po navedbah WMO so bile lanske temperature v Aziji skoraj dve stopinji Celzija višje, kot je bilo povprečje med letoma 1961 in 1990.
Japonska je imela najbolj vroče poletje v zgodovini
Posebej visoke povprečne temperature so zabeležili od zahodne Sibirije do osrednje Azije in od vzhodne Kitajske do Japonske, pri čemer je imela Japonska najbolj vroče poletje v zgodovini.
Padavine so bile glede na poročilo pod običajnimi v Himalaji in v gorovju Hindukuš v Pakistanu in Afganistanu. Jugozahodno Kitajsko je medtem prizadela suša, količina padavin je bila tam skoraj vse mesece v letu pod običajnimi.
Visokogorska azijska regija s središčem na tibetanski planoti premore največjo količino ledu zunaj polarnih regij, vendar se je v zadnjih nekaj desetletjih večina teh ledenikov močno zmanjšala, opozarja WMO.
Poročilo razkriva še, da so bile temperature morske površine v severozahodnem Tihem oceanu lani najvišje v zgodovini.
»Sklepi poročila te streznijo,« je v izjavi dejala vodja WMO Andrea Celeste Saulo. Kot je pojasnila, je bilo za številne države v regiji lansko leto najtoplejše v zgodovini, spremljali pa so ga številni ekstremni pojavi, od suše in vročinskih valov do poplav in neviht.
»Podnebne spremembe so povečale pogostost in resnost takih dogodkov, kar je močno vplivalo na družbe, gospodarstva in, kar je najpomembneje, na človeška življenja in okolje, v katerem živimo,« je poudarila Saulo.
Lani so v Aziji poročali o 79 naravnih nesrečah, povezanih z vodnimi vremenskimi nevarnostmi. Od tega je bilo več kot 80 odstotkov poplav in neurij. Umrlo je 2000 ljudi, devet milijonov ljudi pa je bilo prizadetih neposredno.
Kot so zapisali pri WMO, so bile poplave v letu 2023 z naskokom glavni vzrok smrti v prijavljenih dogodkih.
»Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje spreminjajočemu se podnebju ni zgolj možnost, ampak nujnost,« je poudarila Saulo.