Predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije je nov veliki gledališki projekt Slovenskega ljudskega gledališča Celje, ki temelji na dveh tetralogijah kraljevskih kronik Williama Shakespeara (Rihard II., Henrik IV., Henrik V., Henrik VI. in Rihard III.), skozi katere je veliki dramatik preizpraševal legitimnost oblasti in tedanje politične prakse ter popisal najbolj brutalno obdobje britanske zgodovine. V teh delih je namreč obravnaval srednjeveško materialno in duhovno krizo, stoletno vojno s Francijo, vzpon Tudorjev in začetek elizabetinskega obdobja, predvsem pa osebnostno razdelal tedanje oblastnike. Avtor prevodov in priredbe, ki pokaže, da se osebnostni profili oblastnikov kljub stoletjem razvoja niso prav nič spremenili, je Tibor Hrs Pandur, predstavo, ki jo bodo na velikem odru premierno uprizorili jutri ob 19.30, pa je režirala Livija Pandur.

Nič se ni spremenilo

Vsi tedanji kralji so na oblast prihajali tako, da so svoje predhodnike brutalno umaknili s prestola. V predstavi tako skozi pet kraljev prikažejo blodnje o veličini, željo po oblasti, nacionalizem in genocid. Kot pojasni Tibor Hrs Pandur, sicer tudi dramaturg predstave, politične prakse, ki jih Shakespeare razkriva v psihopatologiji in kriminalnosti tedanjih monarhov, delujejo še danes, »le da so bile takrat morda bolj odkrite in očitne, a nič manj brutalne«.

Predstava torej želi dokazati, da se skozi stoletja v politiki vse do danes pravzaprav ni spremenilo nič. Navsezadnje se tudi današnji oblastniki medijsko morijo med seboj in menjajo stolčke. Uprizoritev tako s pomočjo sodobnih politoloških pa tudi feminističnih in literarnozgodovinskih teorij razkriva psihološke profile kraljev, ki zaradi absolutne oblasti izgubijo vsakršno človečnost; prav slednje pa je danes znova prisotno v našem svetu, kar naredi predstavo toliko bolj aktualno. Pod režijo se podpisuje Livija Pandur, scenografijo je zasnoval Marko Japelj, kostumografijo Leo Kulaš, glasbeno opremo pa duo Silence. Nastopil bo skoraj celoten gledališki ansambel SLG Celje, ki skozi pet dejanj prikaže Riharda II. ali blodnje o veličini, Henrika IV. ali paranojo, Henrika V. ali nacionalizem, Henrika VI. ali katatonijo in Riharda III. ali genocid.