Sence nad Sežano

Izstopam iz vlaka v Sežani. Nedelja je, v vagonu iz Divače smo samo trije. Prekrasen dan, da je človek sam. V telefon pišem: Vidim svet z očmi nekega drugega človeka. Kdo bi lahko bil jaz? Svetloba skozi veje, kot ledenik. To je morda ta drugi svet. In jaz v njem pesnik. Preberem M., on pravi: »To je Kosovel.« Pravim: »Ne poznam nič boljšega. Poznaš ti?«

V avli Kosovelovega doma v Sežani je klavir C. Bechstein, darilo sokrajanom z ladje Rex. Zdrznil sem se. Za tiste, ki mislijo, da vedo, se tukaj začenja in konča zg...

Kolumna Ahmed Burić Srečko Kosovel

Celoten članek je dostopen naročnikom tiskanega ali digitalnega Dnevnika. Pridružite se in uživajte v branju.

PRIJAVITE SE

Ste naročnik tiskane izdaje časnika Dnevnik vsaj od četrtka do sobote ali paketa Digitalni Dnevnik?

Neomejen dostop do spletne strani Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik lahko brezplačno uredite tukaj.

Ste naročnik tiskane izdaje časnika Dnevnik vsaj od četrtka do sobote ali paketa Digitalni Dnevnik?

Pomoč pri registraciji in prijavi:

Preberite zadnje članke

Pahor pripravlja predlog za nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino

Pirc Musar: Hvala vsem, ki so se uprli nasilju in položili temelje za našo svobodo