Kako bo s subvencijami za šolsko prehrano, še ni dokončno znano, saj naj bi vanje posegli varčevalni ukrepi vlade. Zdaj pa splošna subvencija za malico pripada vsem učencem in dijakom, ki se prijavijo na malico, in znaša dve tretjini cene malice, dodatno subvencijo za malico pa lahko dobijo tisti učenci in dijaki, ki zanjo zaprosijo. Cena malice v osnovni šoli znaša 0,80 evra, splošna subvencija 0,50 evra in dodatna subvencija 0,30 evra. V srednjih šolah pa malica stane 2,42 evra, vsem pripada splošna subvencija v višini 1,6 evra, dodatna pa 0,82 evra oziroma 0,41 evra. Popolnoma brezplačno malico ima po podatkih ministrstva za izobraževanje skoraj 27 odstotkov učencev in slabih 22 odstotkov dijakov, trije odstotki dijakov manj imajo malico delno dodatno subvencionirano.

Nižje subvencije ogrožajo sistem

Sedanji sistem šolske prehrane je po mnenju organizatorja šolske prehrane v Šolskem centru Postojna Željka Klačinskega ustrezen. Kar 83 odstotkov njihovih dijakov hodi na malico, kar je po njegovem pomemben prispevek k zdravemu načinu prehranjevanja. A skrbi ga, kako bo po novem, ko bodo subvencije prehrane prejemali dijaki ali njihove družine prek otroških dodatkov ali štipendij. Zagotovil, da bodo denar res porabili za malico, sploh če bodo zneski nižji od sedanjih, ne bo več. Če že, bodo verjetno posegali po cenejših, a manj zdravih jedeh, kot so hitro pripravljeni obroki in sendviči. Šolske kuhinje bodo pripravljale manj obrokov in vprašanje bo, ali se jim bo v takšnem obsegu sploh še splačalo poslovati.

Subvencija šolske prehrane je predvsem za dijake izjemno pomembna. Mladoletni dijaki so namreč po ugotovitvah centrov za socialno delo skupina, ki se je po spremembi socialne zakonodaje znašla v precej slabšem položaju. Najbolj ogroženi mladoletni dijaki do državnih štipendij namreč niso več upravičeni, otroški dodatki, ki jih na ta račun prejme njihova družina, pa niso toliko višji, da bi odtehtali izpad dohodka. Tako ima na primer četrtina dijakov v postojnskem srednješolskem centru malico popolnoma brezplačno, četrtina pa zanjo plača le 41 centov.

V osnovni šoli I v Murski Soboti jih je strah prihodnjega šolskega leta in sprememb v subvencioniranju šolske prehrane, saj so stiske ljudi v njihovem okolju pogoste, pravi pedagoginja mag. Renata Kranjc Vöröš. Popolnoma brezplačno malico imata kar dve tretjini njihovih učencev. Tistim, ki se znajdejo v stiski, skušajo pomagati prek šolskega sklada, a če bi bile potrebe po pomoči bolj množične, tega tudi s pomočjo sklada ne bi več zmogli.

Nehumani posegi v obubožane družine

Da je posegati v subvencijo šolske prehrane nehumano, je prepričana Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. Družin, ki nimajo denarja za hrano, je vse več. Dodatna težava pa je, da se subvencije dodeljujejo glede na preteklo premoženjsko in dohodkovno stanje družine, to pa se lahko v današnjih negotovih časih spremeni čez noč.

Ne glede na to, kakšne bodo končne odločitve o subvencijah, jih je po novem treba urejati na centru za socialno delo in ne več na šoli. Zanje bo treba oddati enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, najbolje v mesecu pred začetkom novega šolskega leta, pravijo v centrih za socialno delo.

Z varčevalnimi ukrepi naj bi se med drugim spremenili tudi plačevanje vrtca za otroke, starševska nadomestila med tako imenovanim porodniškim dopustom, otroški dodatki in dodatki za veliko družino.