Dejstvu, da so stanovanjska posojila dolgoročna, finančna kriza pa prehoden pojav, je težko ubežati. Nov cikel gospodarske rasti bo nedvomno prišel in z njim v paru prihaja tudi rast euriborja. Logično sosledje dogodkov bo pripeljalo do dražitve mesečnega obroka, ki ga mora kreditojemalec odplačevati banki.

Rekordna raven euriborja bi pomenila rast anuitet na komaj vzdržne ravni

V Abanki Vipi in Sparkasse so v izračunih še bolj natančno pokazali, kako drastično lahko višanje euriborja vpliva na odplačevanje posojila. Stanovanjski kredit, najet pri Abanki, v višini 50.000 evrov in dobe odplačila 180 mesecev bi v trenutnih razmerah komitent odplačeval z mesečnim obrokom okoli 352 evrov. Ob zvišanju 6-mesečnega euriborja na pet odstotkov bi anuiteta poskočila krepko čez 400 evrov. V banki Sparkasse bi ob 6-mesečnem euriborju s konca februarja (1,28 odstotka) za enako posojilo odplačevali 364,26 evra na mesec, ob rasti euriborja na rekordno raven pa bi vsak mesec segli kar za dobrih 30 odstotkov globlje v žep, saj bi anuiteta znašala 476,38 evra.

Čeprav na dolgi rok rasti euriborja ne bo moč ubežati, pa Simon Hvalec, izvršni direktor uprave Nove KBM za območje vzhodne Slovenije, ocenjuje, da zaradi padanja euriborja do ponovne rasti anuitet še nekaj časa ne bo prišlo. Vendar hkrati opozarja, da je napovedovanje obrestnih mer ali dejavnikov, ki vplivajo na gibanje obrestnih mer, zelo zahtevna in nehvaležna naloga.

Varljivo nizki stroški stanovanjskih kreditov

"Če primerjamo vrednost obroka stanovanjskega posojila pred petimi leti in danes, lahko v večini primerov ugotovimo, da je današnja vrednost res precej nižja," je dejal direktor spletnega portala Slonep.net Anton Setnikar, a opozoril, da je potrebno upoštevati tudi stroške življenja, ki so danes znatno višji. Anuiteta tako v povprečnem družinskem proračunu predstavlja večjo obremenitev, zaradi česar bi bile posledice dviga euriborja lahko precej neugodne, saj je marsikateri tovrsten kreditojemalec že zdaj močno obremenjen.

Manjša kupna moč Slovencev je eden izmed dejavnikov, ki ne dovoljuje trgu nepremičnin, da vnovič zadiha. "Dobiti posojilo je namreč precej težje kot nekoč, to pa je nato še relativno dražje," pojasnjuje Setnikar, ki dodaja na seznam razlogov za "mrtvilo" na trgu nepremičnin tudi špekulante. Slednji so nepremičnine kupili z namenom preprodaje, zaradi prej omenjenih razlogov pa bi morali prodajati pod ceno, česar enostavno ne želijo. Spet na drugi strani računajo nekateri na dodatni padec cen nepremičnin in odlašajo z nakupom.

Vendar ne smemo pozabiti, da se življenje, ne glede na težke razmere na nepremičninskem trgu in evropskem političnem parketu, ni ustavilo. Nove družine potrebujejo nov dom, novi posli prinašajo potrebo po novem poslovnem prostoru. In večina kupcev mora za naložbo v nepremičnino najeti posojila, katerih cena je tesno povezana s prihodnjim gibanjem euriborja.

jan.bratanic@dnevnik.si