Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, je predstavil Trajnostno in družbeno odgovorno Univerzo v Mariboru, dr. Darja Piciga iz Urada Vlade RS za podnebne spremembe je spregovorila o Sloveniji kot modelu integralne, nizko ogljične ekonomije in družbe, dr. Timi Ečimović, direktor SEM Inštituta za klimatske spremembe, je govoril o panelu svetovnih mislecev – o trajnostni bodočnosti človeštva, mag. Mia Miše iz zavoda MARIBOR 2012 je predstavila projekt Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, mag. Bojan Radej iz Slovenskega društva evalvatorjev pa je predstavil Raziskovanje kompleksnih upravljavskih problemov na primeru vrednotenja politik.
Prvi dan konference je pomembno mesto v programu konference dobila tudi Zlata nit, Dnevnikov izbor najboljšega zaposlovalca, ki je v petih letih prerasel v nacionalni izbor, z anketo, v kateri je sodelovalo že več kot 41 tisoč zaposlenih, pa so ustvarili največjo tovrstno raziskavo v jugozahodni Evropi.
V drugem dnevu konference je v uvodnem nagovoru zbrane pozdravil Jos Douma, veleposlanik Nizozemske. Sledilo je predavanje dr. Jožice Knez Riedl in Eve Kaučič o odnosu do javnih dobrin kot zrcalu individualne in kolektivne kulture. Dr. Zbigniew Klos s Poljske Tehniške univerze je predstavil oblikovanje organizacijske kulture kot primere varovanja pred socio-kulturno krizo, Michael Winger pa je govoril o pohodu inovacij. Plenarni del predavanj je zaključila Bistra Kumbaroska iz Challenge Future, ki je v sodelovanju z mag. Andrejo Kodrin predstavila spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi. V obeh dneh so se v popoldanskem delu zvrstila številna zanimiva predavanja v okviru sekcij pravo in družbena odgovornost, ekonomika in kultura družbene odgovornosti, sodobna znanost in kultura v luči družbene odgovornosti, socializacija kulture, razvoj posameznih organizacijskih in družbenih kulturnih politik.
Tretji dan konference so številni predavatelji veliko govorili o knjigah, o razvoju družbene odgovornosti in vplivu na spreminjanje družbene kulture, velikodušnosti ter geomantiji. 7. mednarodna konferenca se je zaključila z delavnicami geomantije in literarno pripovedjo v izvedbi Barbare Pie Jenič z naslovom Mož, ki je sadil drevesa.
Konference so se udeležili znanstveniki, raziskovalci, podjetniki, kulturniki in strokovnjaki, študenti in mnogi drugi.
V razpravah so udeleženci iskali povezave med kulturnimi inovacijami in družbeno odgovornostjo ter sprejeli naslednje sklepe:
1.Kultura vpliva na to, kako rešujemo probleme ter uporabljamo znanje in vire.
2.Potrebujemo kritično vrednotenje politik za pot v sonaravno/trajnostno bodočnost, družbena odgovornost je netehnološki inovacijski proces družbe.
3.Etika soodvisnosti je osnova za celovit pristop k družbeni odgovornosti; pravica in pravičnost sta bistvo posameznikovega in družbenega življenja, pri tem pa potrebujemo pogumne inovacije in odprtost možnosti.
4.Kultura neposredno vpliva na razmišljanje ljudi, zato jo je treba krepiti v duhu družbene odgovornosti, tudi v podjetjih.
5.Družbeno in socialno krizo, ki je posledica krize vrednot in zaupanja, se da ozdraviti z vzpostavitvijo pozitivne družbene klime.
6.Kodeksi etičnih načel pomagajo k več družbene odgovornosti tako v profitnih, kot v neprofitnih organizacijah in vplivajo na kulturo organizacij in njihovo delovanje.
7.Fevdalni kapitalizem moramo nadomestiti z nečim sodobnejšim. Nastalo je že več možnih modelov, pobud, kar kaže, da se družba prebuja v smeri spreminjanja svojih stališč in navad.
8.Negovanje in spodbujanje empatije je lahko eden od najboljših možnih načinov, da začnemo živeti družbeno odgovornost in trajnostni razvoj ter da dosežemo blaginjo za celotno človeštvo.
9.Mediji naj ne bodo toliko pod vplivom politike in kapitala, naj si drznejo poročati še več o družbeni odgovornosti.
10.Bolje je biti in ohraniti zdravo naravo, kot imeti preveč in umreti.
Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Programskega odbora konference in predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO ter Raziskovalnega sveta ZRC IRDO, je ob zaključku konference izpostavil: »Soodvisnost med ljudmi in z naravo je pogoj za obstoj, etika soodvisnosti ohranja družine, dobre poslovne odnose med organizacijami, kot so npr. prijateljstva, saj se z razlikami dopolnjujemo. Pretirana enostranskost je temeljni skupni imenovalec težav in sedanje krize.«
