Kot je danes obrtnikom in podjetnikom sporočil Žerjav, je ena prvih nalog nove vlade predvsem konsolidacija javnih financ, saj bo država le na ta način dala jasen signal mednarodnim finančnim trgom, da je sposobna sama urejati to področje. Le tako bo namreč po njegovem mnenju mogoče ustaviti padanje bonitetnih ocen, kar je ključno za pridobivanje svežega kapitala po kolikor toliko sprejemljivih obrestnih merah.

Finančna razbremenitev gospodarstva skozi nekatere davčne olajšave

"Ključno pri sprejemanju rebalansa pa je, da kljub vsem težavam v okviru mogočega poskrbimo za finančno razbremenitev gospodarstva skozi nekatere davčne olajšave. Ob tem je potrebno sistematično preučiti zakonodajo in na tistih področjih, kjer nas ne stane nič, potrebujemo zgolj dobro voljo, spremenimo kakšno zadevo, ki danes gospodarstvu povzroča nepotrebne stroške," je dejal gospodarski minister.

Med pomembnimi nalogami je Žerjav izpostavil tudi podlago za izvajanje ukrepov v novi finančni perspektivi med letoma 2014 in 2020. Poleg splošnih ukrepov za povečevanje konkurenčnosti bo vlada posebno pozornost namenila tudi "pametni specializaciji" oziroma najbolj naprednim podjetjem in dejavnostim, kjer je v Sloveniji dovolj znanja in kompetenc, ter se da z njimi narediti želeni razvojni preboj.

Od razpoložljivih štirih milijard evrov niti cent ne sme ostati v Bruslju

Z vso resnostjo se namerava vlada po njegovih besedah lotiti tudi zaključevanja aktualnih ukrepov financiranih iz sredstev strukturne politike. Po Žerjavovih besedah bi na tem področju lahko bili doslej uspešnejši, nikakor pa si ne sme država dovoliti, da bi kakšen cent od razpoložljivih štirih milijard evrov ostal v Bruslju. Prav ta denar je namreč, kot je dejal, praktično edini kapital, ki ga ima Slovenija trenutno na razpolago za spodbujanje gospodarske rasti.

Žerjav je poudaril, da je pred Slovenijo težko obdobje dveh ali treh let, vendar pa sam na to ne gleda povsem črno, saj se je težav vselej potrebno lotiti pozitivno. Kot je še dejal, verjame v slovensko gospodarstvo in njegove kompetence ter se zaveda, da gospodarstveniki od vlade pričakujejo veliko, morda celo preveč v sedanjih razmerah. Zagotovil je, da se bodo trudili zagotoviti vse za nov preboj gospodarstva, vendar je dodal, da so okviri kljub vsemu omejeni.

Tiste, ki ne plačujejo prispevkov za zaposlene, je treba kaznovati

Da veliko pričakujejo od vlade, je potrdil tudi prvi mož Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, ki ga veseli, da jim bodo prisluhnili in vzpodbudili razvoj malega gospodarstva. Med najnujnejšimi ukrepi omenja predvsem zajezitev sive ekonomije, zaradi katere gre mimo državne blagajne deset milijard evrov. Z vsaj delno omejitvijo tega pojava se namreč Sloveniji po njegovih besedah sploh ne bi bilo potrebno zadolževati.

"Predvsem mora Slovenija postati pravna država in kaznovati tiste, ki ne plačujejo prispevkov za svoje zaposlene in tako z dumpingom konkurirajo našim obrtnikom," je dejal Pavlinjek, ki želi tudi poenostavitev načina poslovanja s pavšalnim davkom. Ob tem poudarja tudi pomembnost ureditve delovno-pravne zakonodaje ter pokojninsko in zdravstveno reformo. Za kaj takega pa bo potreben dogovor med socialnimi partnerji, saj si ne predstavlja normalnega delovanja vlade, če bo ta ves čas pod grožnjo referendumov.