Balent, ki ima bogate izkušnje z različnimi univerzijadami trdi, da so prireditelji načrtovali previsoko finančno konstrukcijo brez natančnih specifikacij, pa tudi kotizacija v višini treh milijonov evrov je po njegovem mnenju previsoka. Kot pravi, bi bilo prireditev moč izpeljati za normalen denar, velika težava pa je v tem trenutku dejstvo, da je rok za pripravo prireditve in reševanje univerzijade takorekoč prepozen. "Ne vem, zakaj je Tone Vogrinec zavlačeval z odstopom do zadnjega?" se sprašuje.

Vogrinčevo trditev, da naj bi samo merjenje izidov in pripadajoča oprema za izvedbo univerzijade stali 2,5 milijona evrov, označuje za smešno. V nadaljevanju ponazarja cene za meritve - za alpsko smučarsko tekmo in za tek od 500 evrov, za skoke z najsodobnejšo opremo, ki vključuje tudi meritve vetra, pa od 4500 evrov, kakor to zaračunavajo slovenski ponudniki - Timingi Poljane, Mojstrana, Ljubljana.

Po Balentovem mnenju univerzijada v prvi vrsti vendarle ni športna prireditev najvišjega ranga, zato je zadeve možno izpeljati ceneje, saj udeleženci sami plačajo pot in bivanje. Tudi znesek 36 milijonov evrov za izvedbo univerzijade je zanj znanstvena fantastika. Ob tem pa se sprašuje tudi, kdaj so slovenski organizatorji izvedli javni razpis za zbiranje ponudb, saj gre za davkoplačevalski denar in kaj je z ustreznim zavarovanjem prireditve.

"To je logika premetene, izkušene, ne pa univerzitetne pameti"

"Gospodje so vedeli, da lahko za univerzijado dobijo recimo 14 milijonov in da lahko s tem denarjem marsikdo zasluži. Kje so specifikacije? Potem so predračun napihnili na 36 milijonov, da bi država v resnici na koncu pokrila kar vse in več, ne pa le 30 odstotkov. To je logika premetene, izkušene, ne pa univerzitetne pameti. Ne moreš napihniti oz. potrojiti številk brez, da bi bilo to deležno preverjanja, saj je na javnih razpisih velika konkurenca med izvajalci za javna sredstva," razmišlja Balent.

Slednji se sprašuje, kako je Tone Vogrinec sploh postal šef univerzijade, saj se v preteklosti ni identificiral s študentskim športom, pač pa je imel do univerzitetnega športnega gibanja odpor in, še tik preden je postal šef organizacijskega odbora, govoril, da je to nepomemben tretjerazredni športni dogodek.

Balent dodaja, da bi v ožjem vodstvu organizacije univerzijade pričakoval rektorje mariborske, ljubljanske, koprske univerze, predstavnike študentov, kot je to praksa po svetu: "Zdaj pa teh ni bilo zraven, so pa bili zraven predsednik OKS, Lovše, SZS, pa župani, ki so imeli ambicije z izgradnjo cest in infrastrukture. V zdajšnjih razmerah, ob teh pogojih in odnosu ministrstva to ni moglo uspeti. Preveč je bilo velikih apetitov in napihnjenih vsot."

Glede pretiranih finančnih zahtev prirediteljev univerzijade je Balent podal še nekaj številk. Pravi da je, Lukšičevo ministrstvo slovenskemu vrhunskemu športu v olimpijskem letu 2012 namenilo dobrih 3,4 milijona evrov, milijon tristo tisoč aktivnim državljanom Slovenije in za gibalno in športno aktivnost 287.000 evrov.