"Razgovori potekajo. Kdaj se bodo končali, ne morem napovedati," je bil s pojasnili skop predsednik uprave Klemen Boštjančič. Predsednice Združenja kabinskega osebja posadk letal Slovenije Gordane Boberič nam ni uspelo priklicati.

Spomnimo, država je dokapitalizacijo nacionalnega letalskega prevoznika v višini 50 milijonov evrov med drugim pogojevala z znižanjem plač. Edine, ki so zavrnile podpis nove kolektivne pogodbe, so bile stevardese, medtem ko so preostali trije sindikati privolili v znižanje plač. Ti so s privolitvijo v zmanjšanje svojih pravic tako omogočili sprejem nove podjetniške kolektivne pogodbe in dokapitalizacijo države, stevardese pa so obdržale svoje pravice. A te bodo imele le še do sredine letošnjega leta, ko jim poteče s strani vodstva prekinjena pogodba. Ta je sicer veljala neverjetnih 15 let in temu primerne so tudi obsežne pravice zaposlenih.

Vodstvo družbe po naših neuradnih informacijah najbolj nasprotuje nadaljevanju velikega razkoraka med plačami stevardes za isto delo. Stevardese so imele v kolektivni pogodbi namreč zagotovljeno 2,5-odstotno rast plač na letni ravni, in sicer za obdobje 24 let. V primeru, da znaša plača stevardese ob začetku zaposlitve 1500 evrov, dobi njena starejša kolegica po 24 letih dela za isto delovno mesto več kot 2700 evrov in to le na podlagi dodatka za napredovanje, določenega glede na leta delovne dobe. Piloti so lansko jesen privolili v znižanje dodatka, ki znaša zdaj en odstotek, k plači pa se prišteva 20 let. Zaposleni, ki ne letijo, imajo prav tako odstotni dodatek, in sicer 14 let. Vodstvo družbe naj bi stevardesam ponujalo enak način napredovanja kot pilotom, a predstavnice sindikata na to menda ne pristajajo.

Po naših informacijah bi se lahko zapletlo tudi pri določanju nočnih ur. Dodatek za nočne ure se je po trditvah naših virov prej začel obračunavati že ob 16. uri popoldne, zdaj se obračunava od 23. do 6. ure. A vodstvo družbe naj bi stevardesam nočne ure priznavalo le za čas, ko ima letalo prižgane motorje, na kar pa ne pristajajo. Problem naj bi predstavljala še v kolektivni pogodbi zapisana pravica, da lahko zaposleni v poletnih mesecih koristijo 15 dni dopusta. Ker gre za najbolj prometne mesece, mora družba manko zaposlenih dopolnjevati s študenti, poleg tega naj bi veliko težavo pri načrtovanju posadk družbi predstavljal visok odstotek bolniških dni med zaposlenimi.

katja.svensek@dnevnik.si