Šuperjeva dogodke obžaluje, vendar pravi, da je delala po navodilih bolnišnice. Kot je dejala, je pacienta opozorila, da bo samoplačnik, če se izkaže, da ne gre za urgentni primer, saj Kajtna ni imel niti napotnice niti potrjene zdravstvene kartice. Pacienta torej ni odslovila, je dejala, ampak mu le pojasnila pravila.
Tako bolnišnično prakso je potrdil tudi Žilavec. Razložil je, da breme presojanja, v kakšnem zdravstvenem stanju je bolnik, nosi medicinsko osebje. Zdravnik namreč pacienta vidi šele ob sprejemu v ambulanti in tako je bilo tudi v tem primeru - dežurna zdravnica Kajtne sploh ni videla. Po poročanju oddaje 24ur zagovornika obtoženih zato dvomita, da je tožilstvo na zatožno klop postavilo prave ljudi.
Odvetnik sorodnikov pokojnega pa je po poročanju omenjene televizije razočaran, ker bolnišnica tudi po tem tragičnem dogodku ni storila nič, da bi spremenila to neživljenjsko prakso.
Kajtna je junija 2007 zaradi bolečin v prsih in težav z dihanjem prišel na urgentni oddelek celjske bolnišnice, vendar mu tam niso nudili zdravniške pomoči. Šuperjeva ga je po posvetovanju z Žilavcem namreč poslala po napotnico v Zdravstveni dom Celje. Kajtna je za posledicami srčnega infarkta umrl pred bolnišnico.
Celjsko tožilstvo je obtožnico vložilo marca 2009, dvojico pa bremeni povzročitve smrti iz malomarnosti. Po oceni tožilstva sta Šuperjeva in Žilavec ravnala v nasprotju z njuno poklicno dolžnostjo in sta odgovorna za smrt Bojana Kajtne.
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je po dogodku izvedla izredni strokovni nadzor urgentne dejavnosti bolnišnice Celje. Po pregledu dokumentacije in ogledu delovnega procesa so ugotovili, da Šuperjeva ni storila strokovne napake. Komisija je presodila, da je sestra sposobna prepoznati akutno stanje pri bolniku, hkrati pa so menili, da je šlo pri Kajtni za prikrito zdravstveno stanje.
