O tem so včeraj pričali ostanki vsaj 15 razstreljenih poltovornjakov z zoglenelimi trupli šoferjev in potnikov na obalni cesti, kjer so libijski uporniki iz drenažne kanalizacije potegnili Gadafija. Po navedbah enega njihovih poveljnikov Adela Busamirja se je tja skupaj z zadnjimi preživelimi privrženci ranjen zatekel po napadu na konvoj. Najprej so skušali njihov odpor streti s protiletalskim orožjem, nato pa so krenili v frontalni napad. Po medsebojnem obstreljevanju je po mnenju Busamirja Gadafi svojim branilcem ukazal, naj nehajo streljati, eden med njimi pa je začel kričati: "Moj gospodar je tu, moj gospodar je tu."
Uradno ustreljen v boju
"Kaj je narobe? Kaj se dogaja?" je po navedbah uporniškega borca Salema Bakirja spraševal Gadafi, ko so ga zajeli ranjenega v noge in hrbet. Položaj je nato ušel izpod nadzora, uporniki so Gadafija zvlekli kakšnih petdeset metrov do terenskega vozila, ga vrgli na pokrov motorja, pretepali in nato ustrelili v trebuh in glavo. Njegove zadnje besede naj bi bile: "Ali ločite, kaj je prav in kaj narobe?" Na obeh koncih drenažne cevi so ostala trupla njegovih temnopoltih telesnih stražarjev, eno od njih tudi obglavljeno.
Začasni libijski premier Mahmud Džibril je zadnje Gadafijeve trenutke, prikazane na videoposnetku, na tiskovni konferenci nekoliko prilagodil pričakovanjem mednarodne javnosti, da ni šlo za divjaški linč. Povedal je, da se ubiti polkovnik ni upiral zajetju v odtočnem kanalu, da pa ga je v izmenjavi strelov med Gadafijevimi privrženci in revolucionarnimi silami najprej zadela krogla v ramo, ko so ga hoteli odpeljati s poltovornjakom, pa še v glavo. Tudi ta verzija ima svoje neuradno nadaljevanje, namreč da je bil Gadafi še živ prenesen v reševalno vozilo in usmrčen v njem.
Deset tisoč Natovih napadov
Prehodne libijske oblasti so se kljub muslimanskemu običaju, da umrlega pokopljejo najkasneje v 24 urah, včeraj še odločale, kaj storiti z njegovim truplom. Znotraj tranzicijskega nacionalnega sveta naj bi prišlo do prepira, saj so se pojavile zahteve, da se ga nekaj dni ohrani v hladilniku (za zdaj trgovinskem), preden ga pokopljejo na neznanem kraju, da bi preprečili rojevanje kakršnih koli mitov o tem, da je nekje še živ. Ta skrb je videti odveč, saj je Gadafi umrl osovražen tako rekoč od vseh Libijcev in vsega sveta, ki se zdaj samo sprašuje, ali je po kaotični vojni, izbojevani iz zraka, na libijskih tleh dovolj kohezivnih sil, da postavijo državo na noge. Nato je v sedemmesečni misiji "zaščite libijskih civilistov" opravil 26.000 zračnih akcij, od tega 10.000 bojnih z napadi na Gadafijeve poveljniške in vojaške cilje. Zadnjega v četrtek zjutraj na konvoj skoraj sto vozil iz Sirte, ki ga je upravičil z obveščevalnim podatkom, da gre za premični poveljniški cilj. Likvidacija Gadafija je bila vseskozi zanikana naloga Nata, ki pa je k njej pripomogel. O tem, ali je bila legitimna, pa se poleg organizacije Amnesty International sprašuje samo še visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay. Zahteva preiskavo, ki naj bi ugotovila, ali je bil ubit v neke vrste vojaškem spopadu ali pa je bil po prijetju usmrčen. V slednjem primeru bi šlo za nelegalno, izvensodno usmrtitev, zaradi katere bi morali biti krivci preganjani
