15.-19. februar - Po vzoru ljudskih uporov v arabskih državah, še posebej v sosednjem Egiptu in Tuniziji, je prišlo do protestov proti režimu v več mestih, tudi v drugem največjem mestu Bengazi.
22. februar - Pravosodni in notranji minister, Mustafa Abdeldžalil in Abdel Fatah Junes, sta se priključila upornikom ter postala stebra upora. Upornikom se je pridružilo še več deset politikov in predstavnikov vojske.
23.-25. februar - Uporniki so zavzeli območje od egiptovske meje do Adždabije, vključno s Tobrukom in Bengazijem.
10. marec - Francija je kot prva država priznala nacionalni prehodni svet, ki so ga konec februarja oblikovali uporniki v Bengaziju.
17. marec - Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo 1973 o prepovedi letov nad Libijo, s katero je za zaščito civilistov dovolil uporabo sile, oziroma "vse potrebne ukrepe".
18.-19. marec - Gadafijeve sile so napadle Bengazi, koalicijske sile pa so izvedle prve letalske napade nanje.
30. marec - Upornikom se je pridružil zunanji minister Musa Kusa.
31. marec - Zveza Nato je prevzela poveljevanje operaciji nadzora preletov nad Libijo Združeni zaščitnik.
20. april - Po Londonu sta Pariz in Rim poslala vojaške svetovalce nacionalnemu prehodnemu svetu. Nato sta to storila še Egipt in ZDA.
11. maj - Po dveh mesecih obleganja in spopadov je upornikom uspelo zavzeti letališče v Misrati.
1. junij - Zveza Nato je do konca septembra podaljšala operacijo v Libiji, ki naj bi se sicer končala konec junija. Septembra je operacijo podaljšala do konca leta.
27. junij - Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zaradi zločinov proti človečnosti izdalo zaporni nalog za Gadafija, njegovega sina Saifa al Islama in svaka, vodjo libijskih obveščevalnih služb, Abdulaha al Sanusija.
29. junij - Francija je priznala, da je upornikom dala orožje.
14. julij - Uporniki so utrdili svoje položaju na zahodu in začeli ofenzivo na Brego.
15. julij - Kontaktna skupina za Libijo je nacionalni prehodni svet priznala kot legitimno oblast in s tem odprla pot za njihovo financiranje.
28. julij - Umorjen je bil poveljnik libijskih upornikov, general Abdel Fatah Junes.
9. avgust - Režim v Tripolisu je obtožil Nato, da je na območju Zlitena v letalskih napadih ubil 85 civilistov.
18. avgust - Režim je predlagal prekinitev ognja, izključil pa odhod Gadafija.
19. avgust - Uporniki so zavzeli Zliten in Zavijo ter napredovali proti Tripolisu.
20. avgust - Uporniki so začeli ofenzivo na Tripolis.
21. avgust - Uporniki so z zahoda ter z morja vdrli v Tripolis in zavzeli več četrti. Siloviti boji so trajali ves dan, zvečer pa so uporniki prišli do središča mesta.
1. september - Na mednarodni konferenci o Libiji v Parizu Združeni narodi in številne države sklenili sprostiti zamrznjena libijska sredstva.
9. september - Interpol je izdal t.i. rdeče obvestilo za aretacijo Gadafija, njegovega sina Saifa al Islama in svaka Abdulaha al Senusija.
15. september - Libijo sta obiskala francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier David Cameron.
16. september - Generalna skupščina ZN je podelila sedež Libije v svetovni organizaciji libijskemu nacionalnemu prehodnemu svetu.
21. september - Sile prehodnega sveta so prevzele nadzor nad Sabo.
17. oktober - Sile prehodnega sveta so v celoti zavzele Bani Valid.
18. oktober - Tripolis je nenapovedano obiskala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
20. oktober - Ob zavzetju Sirte, še zadnje utrdbe nekdanjega režima, je bil ubit Moamer Gadafi.