Zaradi nadaljevanja trenda padca naročil na domačem trgu, likvidnostnih težav in težav s pridobivanjem bančnih garancij je maja letos Primorje začelo pogajanja z bankami o reševanju zadolženosti in vzpostavitvi pogojev za rast poslovanja. Njegove ključne bančne upnice so NLB, NKBM, Banka Koper in Abanka Vipa, na njihovo željo pa je Primorje za svetovalca najelo PriceWaterhouseCoopers. Slednji je pregledal poslovanje družbe in pripravil predlog tako imenovanega standstill agreement oziroma moratorija, s katerim bi se banke zavezale, da Primorju pol leta ne bi bilo potrebno odplačevati glavnice za posojila. V tem času bi z bankami dosegli dogovor o reprogramu posojil in prestrukturiranju podjetja. Banke so v tem tednu načeloma privolile v predlagani moratorij, s podpisom dogovora pa čakajo na končne pripombe NLB kot največje upnice.

Primorje si prizadeva dobiti tudi likvidnostno posojilo za tekoče poslovanje v višini do 30 milijonov evrov. Sveža sredstva družba potrebuje predvsem za zagon proizvodnje ter zagotavljanje stalne oskrbe s cementom, železom, gorivom, rezervnimi deli in ostalimi potrebnimi materiali. Kot za zdaj kaže, si likvidnostnega posojila v tem trenutku še ne more obetati. Banke pa so obljubile, da se bodo o njem pogajali sočasno, ko se bodo dogovarjali o prestrukturiranju obstoječih dolgov. Novi predlog višine likvidnostnega posojila bo v tem času pripravil PriceWaterhouseCoopers. Sočasno Primorje začenja tudi pogovore z dobavitelji, s katerimi želi doseči dogovor o podaljšanju plačila svojih obveznosti. Več posluha so banke pokazale za to, da bodo Primorju zagotavljale bančne garancije, s katerimi se bo lahko potegovalo za nove posle. Kako pomembno je za preživetje Primorja povečanje obsega poslovanja, največ povedo sledeči podatki: za normalno poslovanje in pokrivanje obveznosti bi morala matična družba ustvariti okoli 200 milijonov evrov prihodkov letno, skupina 360 milijonov evrov, po napovedih pa bodo letos ustvarili le okoli 70 odstotkov letnega plana. Največje štiri upnice so načeloma privolile, da bodo bančne garancije izdajale glede na delež svojih posojil Primorju. NKBM je tako včeraj že izdala 7 milijonov evrov garancije za projekt v Beogradu. Ali bodo banke držale besedo ali pa se bo zapletalo tako kot v zadnjih mesecih, bo jasno kmalu.

Eno od večjih težav pri pogajanjih predstavlja tudi dokapitalizacija, s katero banke pogojujejo reševanje družbe. Menedžerji, kot nam je pojasnil predsednik upravnega odbora Primorja Dušan Črnigoj, sami družbe niso sposobni dokapitalizirati, prav tako niso sposobni v tem trenutku najti strateškega partnerja. Bankam zato ponujajo, naj same vstopijo v lastništvo prek konverzije terjatev, s čimer bi se podjetje kapitalsko okrepilo in zmanjšalo svojo zadolženost, vendar banke v to ne želijo privoliti, kot velja tudi za večino ostalih primerov podjetij v težavah. Zato ni izključeno, da bodo banke začasno odstopile od zahteve za dokapitalizacijo, to pa bi pomenilo še obsežnejše prestrukturiranje. Poleg nadaljnjega zmanjšanja števila zaposlenih (katerih število so v treh letih zmanjšali za tretjino) in racionalizacije poslovanja je predvideno tudi pripojitev nekaterih hčerinskih družb. Izključena pa ni niti odprodaja katere od naložb, na primer Rudisa ali CPG Gorica.