V študentski ustavi je namreč zapisano, da so organizacije "samoupravna demokratično organizirana avtonomna skupnost" in prav zato so v organizacijah vztrajali pri tem, da niso dolžni razkriti dokumentov ali pogodb. Dokumente, za katere niso želeli, da pridejo v javnost, so označili kot "poslovno skrivnost" . Tak primer so denimo pogodbe o zaposlitvi in plači študentskih direktorjev, pogodbe o nakupu nepremičnin in zemljišč, pogodbe o sodelovanju z odvetniškimi družbami, marketinškimi agencijami in podobno. Vse to so kot poslovno skrivnost označili na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOUL).
Podobno kot na ŠOUL so se tudi na ŠOUM upirali razkritju dokumentov. Kot omenjeno, ko je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar aprila 2008 zahtevala vpogled v dokumente v zvezi z volitvami v študentski zbor, teh niso pokazali, saj menijo, da jim kot osebi zasebnega prava tega ni treba. Sprožili so upravni spor, a upravno sodišče je kasneje pritrdilo informacijski pooblaščenki. V razsodbi so zapisali, da je tako krovna "Študentska organizacija Slovenije kot njene organizacijske oblike, organizacija, ki deluje v javnem interesu". Četudi ni izrecno opredeljeno v aktih, na to, da so oseba javnega prava, med drugim kaže dejstvo, da se financirajo iz državnega in lokalnih proračunov ter koncesijskih dajatev, ki jim jih je podelila država. Enako tudi dejstvo, da je članstvo v organizacijah - četudi ne prinaša obveznosti - obvezno, člani študentskih organizacij so namreč vsi redni študenti, kar je še zlasti značilno za osebe javnega prava, piše v obrazložitvi.
"Sam ne vidim razlogov za določanje obveznega članstva v študentskih organizacijah, čeprav je zastopanje interesov študentov pomembna funkcija. Vendar to funkcijo imajo tudi sindikati, pa članstvo v njih ni obvezno," je pred časom povedal tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat. Ustavno sodišče je kot ustavno dopustno štelo obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtni zbornici Slovenije, Inženirski zbornici Slovenije in Zbornici RS za zasebno varovanje, ne pa tudi v lokalnih turističnih organizacijah in Socialni zbornici Slovenije.
Ker se na ŠOUM torej s tako razsodbo niso strinjali, so uporabili izredno pravno sredstvo in sprožili revizijo postopka na vrhovnem sodišču, slednje pa je v minulih dneh odločilo enako kot prej upravno sodišče, torej da mora ŠOUM informacijski pooblaščenki Pirc-Musarjevi razkriti dokumente. Toda ali bodo zdaj na ŠOUM to resnično storili, še ni znano. Tako direktor kot predsednik študentske organizacije sta namreč te dni na dopustu.
ŠOUM pa ni edina organizacija, ki je sprožila revizijo postopka upravnega sodišča. To so v teh dneh storili tudi na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP). Spomnimo, da je upravno sodišče v Novi Gorici to poletje razsodilo, da bo morala ŠOUP razkriti podatke iz bilance stanja ter podatke prihodkov in odhodkov od leta 2004 do 2009. Ker se z razsodbo upravnega sodišča ne strinjajo, svoj prav iščejo na vrhovnem sodišču. Poleg tega pa še zatrjujejo, da so njihove bilance za vsako leto javno objavljene na portalu Ajpes. "Zato takšnih zahtevkov ne razumemo oziroma menimo, da so zgolj sredstvo za načrtno blatenje organizacije in posameznikov, ki delamo v njej. Vsem prosilcem informacij smo te že zdaj dali na razpolago v obsegu, ki ga omogoča zakonodaja," so povedali na ŠOUP. "Tudi če bi takšna razsodba dokončno obveljala, to še ne pomeni brezpogojnega razpolaganja z vsemi dokumenti in listinami zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja. Zakonodaja namreč jasno opredeljuje obveznost zavezanca in omejitve," so prepričani na ŠOUP in dodajajo, da do zaključka sodnega postopka te zadeve ne želijo več komentirati.
