Križanič je po seji vlade in pred petkovo objavo vseevropskih stresnih testov bank zatrdil, da država ne more pustiti finančnemu sistemu, da se zamaje. Namen države je tako, da se banke ustrezno dokapitalizirajo in kapitalsko okrepijo, da bodo lahko več tvegala in povečala posojilno dejavnost. Tu ima država včasih možnost, včasih pa ne, je zatrdil minister.
Vlada v rebalansu v B bilanci proračuna za take namene zato predvideva dodatnih 250 milijonov evrov, pri čemer je Križanič glede na sklepe DZ kot skoraj gotovo omenil dokapitalizacijo nacionalnega letalskega prevoznika, drugod pa vlada pričakuje pretežno udeležbo zasebnega kapitala.
Glede udeležbe zasebnih vlagateljev je omenil predvsem Novo Ljubljansko banko (NLB), kjer je vlada agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami države naložila mandat, da najde zasebnega vlagatelja za drugo letošnjo dokapitalizacijo največje slovenske banke. Za primer, da ne bo dogovora z belgijsko KBC, agencija išče tudi druge vlagatelje.
Križanič tako pričakuje dokapitalizacijo NLB predvsem z zasebnimi sredstvi. Vlada želi tako dati signal zasebnim vlagateljem, pri tem pa Križanič sporoča, da bo država zaščitila temeljne interese, da bo NLB neodvisna in močna institucija.
Pahor: Nove dokapitalizacije ne smejo iz žepa davkoplačevalcev
Če bi NLB ali Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) potrebovali novo dokapitalizacijo, ta ne bo smela iti iz žepa davkoplačevalcev, je sicer po seji vlade dejal tudi predsednik vlade Borut Pahor. Po njegovem mnenju bi si morala v takšnem primeru ena ali druga banka prizadevati za pridobitev ustreznega partnerja oz. finančnega vlagatelja.
Kot je ob tem poudaril premier, bi bila taka odločitev prelomna. Ne gre za to, da bi prodajali državno srebrnino, temveč da bi jo na ta način ohranili, je zatrdil. Sicer pa je Pahor že "približno" seznanjen z obrisi rezultatov stresnih testov in je z njimi "v osnovi zadovoljen". Po njegovih besedah sta dokapitalizaciji NLB in NKBM pripomogli, da slovenski bančni prostor ostaja zanesljiv.
