"Izhajamo s stališča, da je v zadnjih letih veliko znanja, ki v Sloveniji obstaja, puščenega ob strani in da je tudi to eden od razlogov za dejstvo, da je Slovenija še vedno v gospodarski in tudi politični krizi v času, ko se je večina drugih evropskih držav iz krize že izkopala," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Janša. Da bi zajeli čim več razpoložljivega znanja in idej ljudi, so se odločili za danes sproženo javno zbiranje pripomb in predlogov.
V strokovnem svetu SDS predlagajo med drugim štiri ustavne spremembe s področja trajnostnega razvoja, javnih financ in gospodarstva. Gre za omejitev deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu (BDP) na 45 odstotkov, opredelitev lastnine tudi kot odgovornosti, uvedbo trajnostnega razvoja in podjetništva kot pomembnega dela vzgoje v šolah ter ustvarjanje pogojev za čim hitrejšo hitro praktično uporabo novih tehnoloških rešitev in znanstvenih dosežkov.
Preberite še: Predlog ustavnih sprememb za predčasne volitve v rokah strokovne skupine.
"S temi štirimi dopolnitvami bi lahko bistveno dopolnili vsebino naše temeljne družbene pogodbe. Na podlagi teh sprememb bi potem bistveno lažje bodisi reševali nekatere težave, v katerih smo danes, bodisi lažje načrtovali hitrejši razvoj Slovenije," je dejal predsednik SDS in dodal: "Temeljna družbena pogodba ne sme imeti nobene druge barve razen barve Slovenije. Ta barva ima več kot dva milijona odtenkov. Zato je prav, da na najširši način zagotovimo sodelovanje celotne slovenske javnosti pri oblikovanju morebitnih korenitejših sprememb v naši družbeni pogodbi."
Predloge in pripombe strokovne in širše javnosti bodo v SDS zbirali na posebni spletni strani, ki se nahaja na naslovu www.sds.si/nova.vlada in katere geslo se glasi: "Slovenija zmore več. Veliko več." Janša je ob tem dodal, da bodo v prihodnje predstavili tudi predlog sprememb in ukrepov za druga področja, pri katerih bodo prav tako zbirali pripombe. Prispele predloge in pripombe bodo pretehtali in dokončen program ponudili volivkam in volivcem ob razpisu državnozborskih volitev.
Poslanec Andrej Vizjak (SDS) je k vsemu temu dodal, da je stranka v tem mandatu vložila že več paketov protikriznih ukrepov, a nanje niso doživeli kakšnega konkretnega odziva. Pri tem pa ni razpoznal ne finančne ne gospodarske strategije aktualne vlade, zato s predlaganimi ukrepi postavljajo v ospredje gospodarstvo in kreativnost, da se preseže negativne trende.
Strokovni svet SDS je v predlog programa vključil več merljivih razvojnih ciljev, je pojasnil predsednik odbora za razvoj Žiga Turk. Prvi je ta, da se prebivalci Slovenije po kakovosti življenja uvrščajo v zgornjo polovico članic Organizacije za ekonomsko sodelovaje in razvoj (OECD). Drugi cilj je, da Slovenija v petih letih postane nadpovprečno razvita članica EU in se vrne na pot razvoja, ki je bil začrtan v strategiji razvoja Slovenije in pravi, da se moramo razvijati za tri odstotne točke hitreje od povprečja EU. Tretji cilj pa je ta, da naj bo razvoj enakomeren.
Pri tem si bodo po Turkovih besedah prizadevali za vzpostavitev ravnotežja med socialno državo in tržnim gospodarstvom, pri čemer kot zgled postavljajo nordijski ekonomsko socialni model. Med konkretnimi ukrepi, s katerimi naj bi dosegli zastavljene cilje, je nanizal izboljšanje poslovnega okolja, reformo pravne države in reformo trga dela, izboljšanje okolja za tuje neposredne investicije, večjo pozornost kreativnim industrijam, kar bi se pokazalo tudi v obliki posebnega direktorata za kreativne industrije.
Predsednik odbora za finance Andrej Šircelj je za področje financ izpostavil dva ključna sistemska predloga - konsolidacijo javnih financ in sanacijo bančnega sistema, predvsem bank v državni lasti, z namenom povečati financiranje gospodarstva. Pri javnofinančni konsolidaciji predlagajo zmanjšanje odhodkov javnega sektorja - že v letu 2012 bi se morali zmanjšati za 1,5 odstotka BDP, v naslednjih letih za 0,8 odstotka. To bi za leto 2012 pomenilo 550 milijonov evrov. To bi dosegli po eni strani z varčevanjem, po drugi pa s povečanjem konkurenčnosti gospodarstva, denimo z znižanjem davka od dohodka pravnih oseb za 10 odstotnih točk ter povečanjem olajšav za investiranje ter raziskave in razvoj.
Oblikovali bi slabo banko
Pri sanaciji bančnega sistema predlagajo oblikovanje slabe banke, na katero bi prenesli slabe kredite bank. Tako bi predvsem državne banke, ki imajo danes največji delež na bančnem trgu, oživile posojilno dejavnost. Predlagajo tudi lastniško prestrukturiranje - za državne banke naj bi se poiskalo lastnike, ki bodo z bankami znali upravljati, postavili odgovorno vodstvo in jih povedli - Šircelj je pri tem imel v mislih predvsem NLB - do točke, ko bodo dobičkonosne in bodo širile poslovanje. Državni delež v bankah in podjetjih naj bi bil 25 odstotkov in eno delnico, toliko da bi država ohranila vpliv na strateške odločitve. Zavzemajo se tudi takšno trošarinsko politiko, da bi bile cene bencina za 10 odstotkov nižje kot v najugodnejši sosednji državi.
Poleg tega v SDS predlagajo tudi zagon in pospešitev velikih državnih infrastrukturnih projektov, pri čemer podpirajo projekt izgradnje drugega bloka krške nuklearke ter dokončanje bloka 6 šoštanjske termoelektrarne. Zavzemajo se tudi za učinkovito črpanje evropskih sredstev, poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotoviti njihovo transparentnost, povečanje dostopa do širokopasovnega omrežja, zamrznitev ustanavljanja novih in ukinjanje nepotrebnih javnih agencij ter zmanjšanje administrativnih bremen.
