To informacijo so nam včeraj potrdili na Zpizu, kjer so nam dejali, da "pri družbi SCT manjkajo predvsem podatki za obdobje pred letom 1985 (od 1971, op.p.)". A po naših podatkih je nekoč največje domače gradbeno podjetje Zpizu o prejemkih zaposlenih v večjem številu primerov "pozabilo" poročati tudi kasneje. Ne le v letih 1989 in 1992, ko je SCT zaradi zloma jugoslovanskega trga krepko zmanjšal število zaposlenih, ampak tudi v letih 2006 in 2007, ko je samo ali skupaj s partnerji v konzorcijih zgolj od Darsa dobil za več kot milijardo evrov poslov.

Kako so Zidarjevi delavcem znižali pokojninsko osnovo

Dejstvo, da iz SCT vrsto let Zpizu niso pošiljali obrazcev z omenjenimi podatki, posledično pomeni, da so del svojih zaposlenih, po neuradnih informacijah več kot sto, potencialno prikrajšali za del pokojnine. Zavod namreč višino starostne ali invalidske pokojnine odmerja prav na podlagi podatkov o plači in drugih prejemkih, ki jih dobi iz podjetja. Na vprašanje, kakšne posledice bodo čutili nekdanji delavci SCT, katerih podatkov družba ni pošiljala zavodu, so nam na Zpizu včeraj odgovorili, da "so bili v konkretnih primerih postopki za uveljavljanje pravic zaključeni tudi na podlagi podatkov SCT". Ali drugače: če so na zavodu uredili položaj tistih nekdanjih zaposlenih, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev, bodo ostali morali počakati, da na zavodu pregledajo vso dokumentacijo propadlega gradbinca.

Prej za obrazce skrbela v SCT, zdaj jih zbira na Zpizu

Zgodba pa ima še bolj nenavadno nadaljevanje. Za pomoč pri vnašanju manjkajočih podatkov v svoje evidence so na Zpizu najeli dodatno moč. Natančneje, za ta namen so zaposlili nekdanjo delavko SCT (njeno ime hranimo v uredništvu). Pri tem je ključen podatek, da je bila ta pri svojem prejšnjem delodajalcu zadolžena prav za urejanje obrazcev z oznako M4 o plačah in prejemkih zaposlenih.

Kot so nam pojasnili na Zpizu, so omenjeno nekdanjo delavko SCT, ki je ob nedavnem stečaju zaposloval še okrog 760 ljudi, za določen čas zaposlili na oddelku za matično evidenco in prispevke pri območni enoti Ljubljana. Toda vse kaže, da so ji pri tem na zavodu šli dodatno na roko s prilagoditvijo pogojev razpisa. Tega so na ljubljanski območni enoti naknadno spremenili pri izobrazbi, saj so prvotno zahtevano sedmo stopnjo med samim razpisom spustili za dve stopnji nižje. "Med postopkom objave razpisa je bilo ugotovljeno, da za predvideno delo ni nujna visoka strokovna izobrazba. Postopek je bil zato zaključen in nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran. V novem postopku, v katerem se je zahtevala peta stopnja izobrazbe, pa je bila izbrana delavka z ustreznimi izkušnjami," so razložili na Zpizu, ki ga od leta 2005 vodi Marijan Papež.

"Takšna rešitev se mi zdi še najboljša. Velik problem bi nastal, če bi vrata podjetja po stečaju ostala zaklenjena," nam je včeraj dejal generalni sekretar sindikata delavcev dejavnosti gradbeništva Oskar Komac. Četudi so si torej na Zpizu prihranili naporno pridobivanje podatkov, pa je takšno ravnanje najmanj nenavadno. Skupaj z novozaposleno delavko je namreč Zpiz iz SCT prenesel tudi dokumentacijo o plačah in prejemkih zaposlenih, kar odpira tudi bistveno vprašanje: zakaj Zpiz, ki je očitno po novem pripravljen v imenu skrbi za nekdanje zaposlene v SCT "pohoditi" dosedanjo lastno prakso in tudi kakšen razpis, te vneme ni pokazal v letih, ko je bil Zidarjev imperij na vrhuncu?

Zakaj je SCT ušel Zpizovemu radarju?

Kako je torej mogoče, da je podjetje, ki se je v zlatih časih bogatilo predvsem na račun državnih naročil, nekaznovano ušlo Zpizovemu radarju? "Del pomanjkljivih evidenc je zagotovo nastal v obdobju, ko so bili delavci v tujini. Kako se je lahko to vleklo tako dolgo, pa ne morem komentirati. Pobudo za to smo dali že veliko prej, zavod pa je urejal dokumentacijo pri tistih zaposlenih, ki so se upokojili," odgovarja Komac. Po neuradnih informacijah naj bi Zpiz odgovorne v SCT večkrat pozval k pošiljanju obrazcev, zaplet pa naj bi posledica tega, da je družba domnevno precej kaotično poslovala tudi v zlatih časih.

A tudi to dejstvo zavoda ne bi smelo odvezovati od lastne odgovornosti. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je namreč (kljub simboličnim kaznim) jasen: za dajalce podatkov, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev in ne posredujejo navedenih podatkov v zakonsko določenih rokih, je predpisana globa v višini 4200 evrov. Toda Ivanu Zidarju kot nekoč odgovorni osebi na SCT gre na roko podatek, da zastaralni rok za pregon tovrstnega prekrška poteče po dveh letih. V primeru SCT, ki nazadnje vseh obrazcev M4 ni poslal za leto 2007, je torej zastavica za morebitno sankcioniranje odgovornih padla v začetku lanskega leta.

"V takšnem obsegu tega nismo zaznali," so nam sicer na Zpizu odgovorili na vprašanje, ali jim je poleg SCT še katero drugo podjetje več let "pozabljalo" pošiljati obrazce.

katja.svensek@dnevnik.siprimoz.cirman@dnevnik.si