"To zbuja prepričanje, da turizem krize ne čuti več. Če sem iskrena, me za to panogo ni nikoli skrbelo, saj si je po vsaki krizi zelo hitro opomogla," poudarja Darja Radić, gospodarska ministrica, pristojna tudi za turizem. Dodaja: "Turizem ustvari 12 odstotkov bruto družbenega proizvoda in na vseh lestvicah konkurenčnosti zaseda odlična mesta. Bodimo ponosni nanj, saj je marsikatera panoga nekaj svetlobnih let za turizmom. V zadnjih dvajsetih letih smo veliko naredili na kakovosti in človeških virih, zgradili smo zidove, strehe, imamo dobre hotele - z zlatimi kljukami. Pred nami je novo obdobje; kar smo zgradili, je treba skupaj z naravnim potencialom in kulturno dediščino tudi uspešno prodati."

Po besedah Radićeve bo zato trženju v pretežnem delu namenjena nastajajoča nova strategija razvoja turizma. "Niso več tako pomembni fizični kazalci, rast nočitev in gostov, ampak je ključno to, da se nam povečujejo finančni prilivi," meni.

Japonce, Kitajce in Indijce slabo poznamo

Slovenija in Hrvaška sta lani začeli skupne promocijske aktivnosti v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Hrvaški minister za turizem Damir Bajs pravi, da Hrvaška nastopa na 25 tržiščih, drugje pa ne oglašuje svoje ponudbe, ker nima dovolj denarja. "V Afriki ne boste našli nobene hrvaške reklame, tudi v Južni Ameriki nas ni," priznava Bajs. Za skupno promocijo Slovenije in Hrvaške v Indiji, na Kitajskem in Japonskem pa sta se državi po ministrovih navedbah odločili zato, da bi znižali stroške in ker si na teh trgih nista tekmici. Analize namreč kažejo, da turisti iz teh držav Evropo doživljajo kot enotno tržišče, ki ga najpogosteje obiskujejo v sklopu krožnih potovanj. To pomeni, da obiščejo več držav, v vsaki pa se zadržijo povprečno dva dni. Barbara Vajda, direktorica Zavoda za turizem Ljubljana, opozarja, da so Japonci, Kitajci in Indijci precej drugačni od nas: "S ponudbo se jim bomo morali prilagajati, če želimo ujeti njihov ritem, kulturo in navade. Mi teh trgov sploh še nismo natančno raziskali. Vemo samo to, da jedo in živijo drugače kot mi."

Po oceni Barbare Vajda bi morala Slovenija promocijske aktivnosti v še večji meri izvajati v bližnjih državah. "Če že propagiramo trajnostni turizem in nizkoogljični odtis, je bolj pošteno, da to naredimo na vsej fronti in povemo, da smo zanemarili Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, da imamo največ od Italijanov, da so rezerve pri Avstrijcih in da ne smemo pozabiti na Nemce in Britance. Obisk nam v veliki meri diktirajo letalske povezave, s katerimi pa imamo problem, ki še kar traja," ugotavlja Vajdova in si veliko obeta predvsem od napovedanega sodelovanja slovenskega letalskega prevoznika z Air Indija, ki naj bi zaživelo prihodnje leto.

Dober milijon Slovencev znova na Hrvaško?

Hrvaška je za promocijo svoje turistične ponudbe v Sloveniji letos očitno zelo dobro poskrbela. Po podatkih hrvaškega ministrstva za turizem je lani Hrvaško obiskalo več kot milijon Slovencev, ki so ustvarili 5,9 milijona nočitev (daleč največ v kampih, sledijo zasebne sobe in hoteli), samo v prvih petih mesecih letos pa je bilo na Hrvaškem še za četrtino več slovenskih gostov kot v enakem obdobju lani in so ustvarili skoraj za tretjino več nočitev. Hrvaška statistika tudi pravi, da 71 odstotkov Slovencev k njim pride z avtomobilom, stari so od 30 do 49 let, na dan pa porabijo povprečno 44 evrov.

Hrvaški minister za turizem Damir Bajs se pohvali, da so lani dosegli rekordno dobre rezultate. "Letos pričakujemo še eno dobro, da ne rečem odlično sezono. Pričakujemo tudi okoli 1,1 milijona Slovencev, ki so za nas izjemno pomembni gostje, saj so po številu ustvarjenih nočitev takoj za Nemci," poudarja Bajs in dodaja, da je Hrvaška z okoli 14,5 milijona tujih turistov na leto po tem kriteriju na tretjem mestu v Evropi. Na vprašanje, ali bo hrvaški turizem letos dodatno pridobil na račun krize v severnoafriških državah, Bajs odgovarja, da na to ne stavijo preveč. "Prvič zato, ker se skušajo te države (zlasti Tunizija) na trg vrniti z izjemno nizkimi cenami (teden dni počitnic skupaj z letalskim prevozom ponujajo že za dvesto evrov, op. p.). Poleg tega njihova ponudba, ki temelji na all inclusive ali 'vse je všteto v ceno', ni primerljiva z našo. Mi ne moremo prodajati tako poceni apartmajev kot Turčija in Tunizija, saj imamo večjo kakovost," je prepričan hrvaški minister za turizem, a vseeno upa: "Morda bomo dobili kakšnega njihovega gosta, najpomembnejše pa je, da ne izgubimo tistega, ki je nameraval priti k nam."

tatjana.pihlar@dnevnik.si