Preureditev vlade je zadnji poskus Papandreoua, da reši državo pred bankrotom in uspe prepričati parlament v potrditev varčevalnega programa, ki je predpogoj za dodatna posojila. Zamenjava analitikov ni presenetila, saj je bila zaradi mizernega stanja grških javnih financ, predvsem pa skokovitega padca popularnosti finančnega ministra, celo pričakovana. Avtor omenjenega programa Papaconstantinou s premestitvijo na mesto okoljskega ministra tako plačuje ceno vse večjih pritiskov politike in javnosti, ki so jo predlagani ukrepi razbesneli. Novi finančni minister Venzielos, ki ga je Papandreou leta 2007 premagal v neposrednem boju za vodstvo socialistov, je bil doslej obrambni minister. "Stari maček" grške politike naj bi bil pravi človek za težko nalogo, saj vihti neprimerno večjo politično moč kot njegov predhodnik. Čeprav so analitiki prepričani, da bo vladi dodal ščepec kredibilnosti in izboljšal možnosti za sprejetje ostrih varčevalni ukrepov, pa so se mednarodni trgi na novico odzvali z množičnim zniževanjem tečajev, medtem ko je v Grčijo posijal žarek upanja.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se namreč včeraj zavzela za hiter dogovor o drugem paketu finančne pomoči, katerega skupna vrednost naj bi se gibala med 100 in 120 milijardami evrov. Potem ko so bili Nemčija na eni ter ECB in Francija na drugi strani spora o vpletenosti zasebnih vlagateljev pri pomoči Grčiji, sta Merklova in Sarkozy našla skupni jezik. Nemčija je sicer doslej vztrajala, da morajo zasebni vlagatelji (banke, zavarovalnice) sprejeti izgube z naslova finančnih obveznosti Grčije ter nato zamenjati grške dolžniške papirje za tiste daljših ročnosti. Francija in ECB pa sta temu nasprotovali ter se zavzeli, da bi morali vlagatelje zgolj prepričati, da bi prihodke od dospelih grških obveznic znova investirali v grške dolžniške vrednostne papirje.
jan.bratanic@dnevnik.si
