Dopuščeno znižanje deleža države pod 50 odstotkov, ne tudi največjega deleža

Za NLB, NKBM z omenjenimi zavarovalnicami ter za Zavarovalnico Triglav ministrstvo za finance predlaga, da ostane država največji lastnik, ne pa nujno tudi več kot 50-odstotni. "Delež lastništva države bo enak večkratniku lastniškega deleža prvega naslednjega lastnika, kar omogoča v celoti tudi delež lastništva države, manjši od 50 odstotkov," predlaga finančno ministrstvo Franca Križaniča. Trenutno ima država skupaj s povezanimi družbami več kot 51-odstotni delež v NKBM, tudi po dokapitalizaciji ga je ohranila v NKBM, ko gre za Zavarovalnico Triglav pa AUKN upravlja z deležem Zavoda za pokojnino in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta ima skupaj s Slovensko odškodninsko družbo (Sod) večinski delež.

Da bo država pripravljena zmanjšati svoj delež v lastništvu omenjenih finančnih institucij, je minister Križanič napovedal že pred časom. Takrat je pojasnil, da lastništvo ne bo več nujno omejeno na 25 odstotkov plus eno delnico, a zdaj kot dopuščeno znižanje navajajo delež, manjši od 50 odstotkov. Jasno pa piše, da se država soupravljanju omenjenih finančnih institucij ne bo odrekla. In kdo bi bili dolgoročni partnerji države, s katerimi bi ta soupravljala največji banki in največjo zavarovalnico? "Primerne lastnike" bi iskali med "institucionalnimi vlagatelji, mednarodnimi finančnimi institucijami", pri čemer navajajo Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), ter z razpršenim lastništvom na trgu kapitala.

Bankam priporočajo izboljšanje upravljanja, zavarovalnici rast

V strategiji razvoja finančnega sektorja so med drugim navedena tudi priporočila za povečanje učinkovitosti tako obeh bank, NLB in NKBM, kot Zavarovalnice Triglav. Tako se priporočila za NLB nanašajo predvsem na učinkovitejše upravljanje banke in Skupine NLB, zagotoviti je treba zadosti kapitala za rast, zahtevati ustrezno strategijo upravljanja s tveganji ter učinkovitost družb. Ko gre za NKBM, bi učinkovitost banke povečali tako, da dolgoročno strategijo uskladijo z vsemi deležniki, izboljšali bi upravljanje s tveganji, povečali stroškovno učinkovitost banke, pristopili pa bi tudi k ukrepom za povečanje prihodkov.

Zavarovalnica Triglav bi učinkovitost povečala z rastjo na regionalnih trgih, kjer je že prisotna, načrtovana rast poslovanja pa zahteva vplačila dodatnega kapitala, dodajajo avtorji strategije razvoja. Ob tem velja omeniti nedavni zaplet z dokapitalizacijo Zavarovalnice Triglav, ki jo je uprava želela predvsem zaradi širitve, AUKN pa je zahtevala sklic skupščine, na kateri bi zavarovalnici pooblastila za dokapitalizacijo odvzeli, saj želijo v agenciji med drugim pojasnila o tem, kako namerava Triglav porabiti sredstva za širitev. Vprašanje je, ali bo nova sektorska politika zdaj ta in podobna nesoglasja odpravila.

katja.svensek@dnevnik.si