To je po naših informacijah ena ključnih ugotovitev revizije poslov TEŠ, ki jo je holding naročil pri revizijski hiši Pricewaterhouse Coppers (PWC). Čeprav gre za dokument, označen z najvišjo stopnjo zaupnosti, ki ga v HSE ne nameravajo razkriti javnosti, nam je v uredništvu Dnevnika uspelo izvedeti za nekatere poudarke iz poročila. V njem naj bi revizorji analizirali vodenje projekta blok 6 med letoma 2006 in 2010 in pri tem opozorili na več nepravilnosti.

Sta Zagožen in Pozeb zlorabila položaj?

Ena pomembnejših naj bi bila povezana z že omenjenim parafiranjem ključne pogodbe za projekt TEŠ 6. Revizorji naj bi ugotovili, da sta Zagožen in Pozeb to storila brez ustreznega soglasja nadzornega sveta. Ta je po dostopnih informacijah o soglasju poslovodstvu HSE za izdajo starševske ali bančne garancije TEŠ za pogodbo z Alstomom nazadnje odločal dva tedna prej, natančneje 12. junija 2008. Pri tem pa Zagožen in Pozeb od nadzornikov, ki jih je takrat vodil Alojz Stana, nista dobila zelene luči. Ti so ju namreč pooblastili le za oddajo pisma o nameri k izdaji garancije, o končni vrsti zavarovanja pa bi morali nadzorniki odločati šele po pridobitvi stališča revizijske komisije.

A to se po ugotovitvah revizorjev nikoli ni zgodilo. Le dva tedna pozneje sta Zagožen, ki je v začetku junija skupaj z Rotnikom in sindikati o pomenu TEŠ6 govoril na sestanku pri ministru za gospodarstvo Andreju Vizjaku, in Pozeb pogodbo parafirala, čeprav se nadzorniki do takrat niso ponovno sestali in odločili o garanciji. Po ocenah revizorjev to kaže, da so vpleteni posamezniki prekoračili pooblastila.

Pri tem velja opozoriti, da je moralo poslovodstvo HSE tudi po tedaj veljavnem statutu od nadzornikov pridobiti soglasje za vse pravne posle nad vrednostjo 2,95 milijona evrov, kar velja tudi za investicije in kreditne aranžmaje. Nadzorniki HSE so tako soglasje za starševsko garancijo projekta TEŠ 6 izdali šele več kot leto dni pozneje, natančneje, septembra 2009, ko je holding že vodil Borut Meh.

V TEŠ niso dovolj preučili pogodbe z Alstomom

Zagožen, ki včeraj ni bil dosegljiv za pojasnila, je sicer že pred dobrim letom dni pojasnil, da sta s Pozebom pogodbo parafirala, ker "sta dobavitelju pokazala, da HSE pri naložbi podpira TEŠ". Po oceni revizorjev sta to torej storila brez pravnih temeljev. "Kolikor se spomnim, o tej temi nikoli nismo govorili na nadzornem svetu, a za kaj več bi moral pregledati sklepe," nam je včeraj pojasnil Alojz Stana. Mimogrede, v nadzornem svetu HSE je junija 2008 sedel tudi Franc Križanič, nekoč pisec študij za TEŠ, danes pa finančni minister, ki bo predvidoma prihodnje leto v državni zbor vložil zakon o več kot pol milijarde evrov državnih poroštev za naložbo v blok 6.

Po informacijah iz neuradnih, a zanesljivih virov, so bili revizorji PWC zelo kritični tudi do dela nekdanjega vodstva TEŠ z Rotnikom na čelu pri vodenju projekta blok 6. Ker to po njihovi oceni ni dovolj temeljito preučilo nekaterih ključnih elementov pogodbe z Alstomom in ocenilo tveganj, je bilo zaradi tega vsaj na dveh točkah neposredno odgovorno za podražitev projekta.

Rezervacija ni bila avans, ampak dodaten strošek

Najprej že pri 25 milijonov evrov vredni rezervaciji, ki jo je TEŠ Alstomu vplačal po podpisu pogodbe. Čeprav naj bi bila rezervacija sprva namenjena vnaprejšnjemu plačilu za dela, ki bi jih Alstom opravil po pogodbi, to po ugotovitvah revizorjev ni bilo tako. Ravno nasprotno, strošek rezervacije od oktobra 2009, ko je nadzornike HSE že vodil Franc Žerdin, sicer kader nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, sploh ni bil več vključen v končno celo del. Pri omenjeni rezervaciji tako ni šlo za običajen predujem, ampak za poseben strošek, ki so ga v Alstomu pozneje kar prišteli k siceršnji ceni pogodbe. Tudi zato so revizorji dogovor o rezervaciji ocenili kot ugodnejši za Alstom.

Drugo veliko napako vodstva TEŠ so revizorji po naših informacijah našli pri eskalaciji pogodbene cene za opreme. Ta se je donedavnega v celoti, torej vključno z maržo, prilagajala podražitvam cen barvnih kovin na svetovnih borzah. Posledično je bila dejanska vrednost pogodbe z Alstomom v začetku leta že za 85 milijonov evrov višja od prvotne, kar je posledično končno ceno projekta TEŠ 6 podražilo na več kot 1,2 milijarde evrov. O tem smo sicer v Dnevniku poročali že novembra lani, a je Rotnik to takrat zanikal.

Zaposlenim pri TEŠ 6 za 625.000 evrov nagrad

Revizorji naj bi ob tem opozorili, da eskalacijski mehanizem deluje samo v eno smer, in to navzgor, torej v "Alstomovo". To naj bi bilo v nasprotju z ostalimi klavzulami v podobnih poslih. Posledično zato v TEŠ od morebitnega padca cen blaga in dela ne bodo imeli koristi, naj bi poudarili revizorji.

Kljub napakam pri vodenju projekta, ki naj bi jih ugotovili revizorji, je nekdanje vodstvo 24 zaposlenim izplačalo bogate nagrade za delo na projektu. Med letoma 2007 in 2010 so tako skupno prejeli za 653.000 evrov nagrad ali v povprečju dobrih 27.000 na osebo. Pri tem naj bi revizorji ugotovili, da je bila polovica nagrad (323.000 evrov) izplačana lani. To pa sovpada s spopadom med TEŠ in HSE, zaradi katerega se je direktorju Rotniku, ki so ga zamenjali novembra, že več mesecev pred tem tresel stolček.

primoz.cirman@dnevnik.si