Čeprav predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman zagotavlja, da naš edini jedrski potencial, ki proizvede za okoli 38 odstotkov slovenske elektrike, deluje zelo varno in da se japonski scenarij pri nas ne more ponoviti, so nekateri svetovni politiki sprejeli na prvi pogled odločnejše ukrepe. Nemčija, kjer deluje trenutno sedemnajst reaktorjev, bo po napovedih kanclerke Angele Merkel začasno ustavila sedem jedrskih elektrarn, ki so starejše od 30 let. Francoska okoljska ministrica Nathalie Kosciusko-Morizet pa je napovedala, da bodo v Franciji, ki velja za drugo svetovno velesilo glede porabe jedrske energije, opravili varnostni nadzor v vseh 58 reaktorjih.

Z največjim številom jedrskih reaktorjev (104) se sicer lahko "pohvalijo" Združene države Amerike. Takoj po katastrofalnem potresu na Japonskem se je oglasil tudi ruski premier Vladimir Putin, ki je ukazal takojšen pregled ruskih jedrskih elektrarn in ponovno preučitev ruske jedrske energetske strategije. V prihodnjih desetletjih namerava Rusija zgraditi več kot petnajst novih jedrskih reaktorjev.

Kljub zadnjim nesrečam pa svoje jedrske strategije ne namerava spremeniti Italija, ki je kmalu po černobilski katastrofi zaprla zadnja jedrska reaktorja na svojih tleh. Naši zahodni sosedi sicer po podatkih svetovnega jedrskega združenja okoli deset odstotkov skupne porabe elektrike zagotovijo z uvozom jedrske energije, z gradnjo desetih nukleark v prihodnjih desetletjih pa nameravajo ta delež povečati na dvajset odstotkov. Med državami, ki nameravajo razvijati svojo jedrsko politiko z gradnjo novih reaktorjev, so še Kitajska, Indija in Ukrajina, medtem ko v Švici, kjer trenutno deluje pet jedrskih reaktorjev, po katastrofi na Japonskem razmišljajo, da bi kljub drugačni strategiji začasno zamrznili izdajanje dovoljenj za gradnjo novih nukleark.

Po podatkih svetovnega jedrskega združenja so Nemčija, Španija in Švedska edine jedrske države na svetu, kjer je gradnja novih reaktorjev prepovedana in je v načrtu tudi zapiranje že obstoječih. Zadnje nuklearke na svojem ozemlju se je pred dvema letoma znebila Litva, ki pa kar tri četrtine skupne porabe zagotovi z uvozom jedrske energije, kar jo uvršča na prvo mesto med svetovnimi porabnicami "elektrike na jedrski pogon". Poleg Italije in Litve so med večjimi evropskimi državami brez jedrskih reaktorjev le še Avstrija, Belorusija, Hrvaška in Poljska. A namerava tudi Poljska vstopiti v klub jedrskih držav, saj načrtujejo začetek gradnje prve jedrske elektrarne že čez pet let.

Kot opozarjajo okoljevarstvene organizacije, gre pri odločitvah, ki so jih v zadnjih dneh sprejele nekatere vlade - avstrijski minister za okolje Nikolaus Berlakovich je pred dnevi ob prihodu na zasedanje okoljskih ministrov Evropske unije v Bruslju predlagal stresne teste za evropske jedrske elektrarne -, za slepilni manever. Tega se očitno zaveda tudi slovenska ministrica za gospodarstvo Darja Radić, saj bodo po njenem prepričanju nesreče v jedrskih elektrarnah na Japonskem vsaj začasno omajale zaupanje v jedrsko prihodnost. "Ko se bo položaj umiril, se bo jedrska energija spet pokazala kot pomemben vir energije, ki ga želimo razvijati in za katerega je modro, da ga imamo tudi v Sloveniji," je pred dnevi za Slovensko tiskovno agencijo sporočila gospodarska ministrica.

Kot je znano, je gradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško predvidena v nacionalnem energetskem programu, in čeprav je ta projekt v senci gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, naj bi kmalu postal predmet javne razprave.

Kot kaže, pa bomo tudi v Sloveniji težko prišli do konsenza glede razvoja Nuklearne elektrarne Krško - njena predvidena življenjska doba se izteče leta 2023, vendar bo najverjetneje kmalu sprejeta odločitev o podaljšanju obratovanja za dvajset let. Na to sta nas v preteklih dneh posredno opozorila tudi najvplivnejša okoljska strokovnjaka na naših tleh, dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Dušan Plut. Strokovnjakinja z ljubljanske biotehniške fakultete je rabi jedrske energije naklonjena, "saj jedrske elektrarne na majhnem prostoru proizvedejo veliko energije", medtem ko strokovnjak z ljubljanske filozofske fakultete opozarja na radioaktivne odpadke, saj še nobena država na svetu ni našla primernega načina za trajno in varno skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva.

Po nekaterih podatkih čaka na trajno skladiščenje okoli 270.000 ton izrabljenega jedrskega goriva, med največjimi porabnicami urana (glavni element gorivnih palic v jedrskih elektrarnah, njegovo eksponentno razpadanje traja 4,46 milijarde let) pa so Združene države Amerike, Francija in Japonska.