Med igranjem himne v bife

Že res, da Severna liga med svojimi volilci, in teh z več kot 11 odstotki ni malo, ne igra več na karto odcepitve severnoitalijanskih pokrajin, so ligaši prvo zmago pri uvajanju federalizma v državi v parlamentu proslavili s pokrajinskimi zastavami in bučnim skandiranjem. Da se s federalizmom, ki bo na občine prenesel več pristojnosti pri pobiranju davkov, bogatejši sever skuša otresti revnega juga, ni mogoče prikriti.

Kaj si o skupni državi mislijo v stranki Umberta Bossija, so nazorno pokazali ob praznovanju obletnice na seji sveta Lombardije. Njegovi svetniki so igranje himne, ki jo je zapovedal zakon o obeležitvi 150-letnice, bojkotirali z odhodom v bife in si privoščili kavico ter zajtrk. "Če se ne počutijo Italijane, naj odstopijo in vrnejo plačo, ki jo vsak mesec redno dobijo na račun," so bili nad potezo ligašev ogorčeni v Italiji vrednot in dodali, da je to hud udarec za državo.

In niso edini, ki se "ne čutijo Italijane". Prvi med nemškimi Južnotirolci, predsednik pokrajine Bocen Luis Durnwalder, je pred tedni razjezil Napolitana, ko je zavrnil sodelovanje pokrajine pri slovesnostih. Razlogov za veselje po njegovem ni, saj jih leta 1919 nihče ni vprašal, ali se želijo priključiti Italiji. Predsednik republike, očitno nezadovoljen, ga je opomnil, da je njegova dolžnost zastopati ne le prebivalce nemškega porekla, ampak tudi etnične Italijane.

Zagotovo pa Durnwalder ni pričakoval, da bo njegova neitalijanska drža sprožila nacistično obarvani izbruh. Nekdanji parlamentarec in umetnostni kritik Vittorio Sgarbi mu je zabrusil, da Italijani ne morejo biti manjšina v svoji lastni državi, sicer jih bo doletela podobna usoda kot Jude pod nacizmom. In še, naj pusti Mussolinija pri miru, da ne bo postal kot Hitler. Slednje je povezano s projektom odstranitve Mussolinijevih kipov v pokrajini, njegove izjave pa so naletele na val ogorčenja.

Italijani bi vnovič volili Berlusconija

Tudi gospodarstvo ob 150. obletnici nima razlogov za pretirano veselje, pa čeprav premier Silvio Berlusconi poudarja, da so Italijani kljub eni najvišjih zadolženosti države v Evropski uniji še vedno bogati. Kupna moč Italijanov se je v zadnjem desetletju realno zmanjšala, med severom in jugom še vedno zeva globok prepad v razvitosti, kriminalne organizacije pa imajo vse večji vpliv na severu. Italiji tako po hitrem gospodarskem razvoju po koncu druge svetovne vojne pojenja razvojna sapa.

Številne slovesnosti, ki bodo danes potekale po vsej državi - center dogajanja bo sicer Torino, kjer so pred natanko 150 leti za prvega italijanskega kralja okronali Viktorja Emanuela II. savojskega -, bodo minile v senci številnih razdorov med Italijani. "Naredili smo Italijo, zdaj moramo narediti še Italijane," je pred stoletjem in pol dejal eden od protagonistov združitve Massima d'Azeglia. Konec koncev Italijani ob združitvi kraljestev in mestnih državic apeninskega polotoka niti niso govorili istega jezika.

K ugledu države v tujini in ponosu Italijanov, še posebno Italijank na državo, zagotovo ni pripomogel niti sam premier Berlusconi z afero Bunga bunga, zaradi katere se bo prav v tem zgodovinsko obarvanem mesecu zagovarjal na sodišču. Tudi podpora njegovi vladi je na najnižji stopnji doslej, a sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Italijani alternative ne vidijo. Za njegovo stranko Ljudstvo svobode bi na volitvah, če bi te potekale marca, še vedno glasovalo največ volilcev.