To priznavajo tudi na Dursu, kjer so prodajo in nakup prevoznih sredstev že pred tremi leti vzeli pod drobnogled. Od leta 2008 do leta 2010 so tako dacarji opravili 2718 nadzorov prodaje avtomobilov in odkrili za skoraj 35 milijonov evrov neplačanih davkov, najpogosteje pa se pretkani trgovci oziroma kupci vozil plačilu dajatev skušajo izogniti s ponarejenimi računi. "Ugotavljamo, da je navedeni model utajevanja davščin še vedno aktualen kljub spremembam zakonodaje, ki naj bi tovrstno početje preprečevala," nam je sporočil Stojan Glavač iz službe Dursa za odnose z javnostjo.

Da gre za razširjeno prakso, ki je vse bolj popularna, kažejo tudi statistični podatki. Leta 2005 so policisti tako obravnavali 111 kaznivih dejanj zatajitve finančne obveznosti, kamor sodijo tudi utaje davkov od prodaje motornih vozil, medtem ko so v lanskem letu našteli že skoraj petkrat več tovrstnih primerov. Malopridneži so s tovrstnim početjem državni proračun oškodovali za ogromne zneske.

Veliko načinov za (uspešno) utajo dajatev

Podjetni utajevalci davkov se svojih umazanih prijemov največkrat lotijo pri uvozu avtomobilov iz Evropske unije, uporabljajo pa različne, na prvi pogled zapletene načine, kako pretentati sistem plačevanja dajatev. Kot pojasnjujejo na policiji, nepridipravi najpogosteje prek tako imenovanega slamnatega podjetja po neto ceni nabavijo vozila iz drugih držav članic EU, slamnato podjetje pa izda račun, na katerem je obračunan davek na dodano vrednost, čeprav družbe ni v sistemu DDV. Podjetje na računih za povrh navede, da je davek na motorna vozila obračunal in odvedel prodajalec, s tem pa pride do dveh davčnih utaj. Slamnato podjetje namreč ne poravna davka na motorna vozila, kupec vozila pa od države zahteva vračilo DDV, ki je naveden na računu, a ga slamnato podjetje v resnici ni plačalo, ker ni v sistemu DDV.

Zelo popularna je tudi utaja dajatev s pomočjo posrednikov. Slamnato podjetje v teh primerih nabavi motorno vozilo in ga prek več družb zgolj fiktivno proda naprej. Ta podjetja so le posredniki oziroma zgolj členi v verigi, ki naj bi pomagali zakriti sledi, da gre za nakup vozil od slamnatih podjetij. Te družbe vozil dejansko nikoli ne prevzamejo in jih tudi ne predajo končnemu kupcu, ki mu vozilo direktno preda slamnato podjetje. Utaja davkov nastane pri končni prodaji, saj kupec zahteva vračilo DDV, čeprav ga slamnato podjetje ni plačalo.

V tretjem, še nekoliko bolj zapletenem primeru davčnega vrtiljaka pa neko podjetje od druge družbe odkupi vozilo in pripravi zgolj fiktiven izvoz avtomobilov v tujino nekemu tujemu slamnatemu podjetju. S tem prvo podjetje prikaže oproščeno dobavo vozil in si odbije vstopni DDV na podlagi računov, ki jih je prejelo od druge družbe, nato pa prek slamnatega podjetja v Sloveniji ista vozila znova fiktivno uvozi v našo državo. S tem se izogne plačilu DDV, sledita pa prodaja teh vozil povezanemu slamnatemu podjetju, pri čemer DDV znova ni poravnan, in prodaja lizinški hiši, prek katere neko tretje podjetje avtomobile vzame v najem. Na računih je izkazan DDV, ki si ga tretje podjetje odbije, čeprav DDV nikoli ni bil plačan. V tem primeru torej pride do treh davčnih utaj - dvakrat zaradi neplačila DDV in tretjič, ko zadnje podjetje v verigi zahteva vračilo DDV.

Previdno pri ugodnih ponudbah vozil

Na Dursu pojasnjujejo, da zavezanci za plačilo DDV v vse večji meri uporabljajo ponarejene oziroma fiktivne račune o nakupu avtomobilov iz EU, ki se glasijo na fizične osebe. "Te so ali slamnati lastniki ali pa samo posojajo svoje ime za zlorabo. Dejansko gre za navidezne trgovce z motornimi vozili oziroma za navidezne lastnike vozil," poudarja Glavač. Obenem pojasnjuje, da se namesto podjetja, ki je zavezano k plačilu DDV in ki avto uvozi iz EU brez obračunanega davka za odmero davka na motorna vozila, zglasijo posamezniki s ponarejenimi računi. Ti omenjeni davek sicer poravnajo, hkrati pa ne pride do plačila DDV v Sloveniji. "Ti slamnati lastniki dejansko posodijo svojo identiteto in pristanejo na to, da se vozila višjih cenovnih razredov za kratek čas registrirajo na njihovo ime," dodaja Glavač.

Prav zato morajo biti kupci avtomobilov izjemno pozorni pri nakupu vozila iz tujine, če ga ne kupujejo sami, temveč to prepustijo raznim posrednikom, ki delujejo na domačem trgu. "Zelo hitro se namreč lahko zgodi, da so na primer pri izjemno ugodnem nakupu avtomobila vpleteni v kaznivo dejanje," opozarjajo na Dursu. Prvo znamenje za alarm so prodajalci, ki so bili lastniki vozila zelo kratek čas. Prav tako je vedno sumljivo, če kdo prodaja razmeroma novo vozilo, pa je že tretji ali četrti lastnik tega vozila. Na Dursu svetujejo, da kupci vselej zahtevajo originalno dokumentacijo vozila, ki jo je treba pozorno pregledati, saj je lahko ponarejena. "Na to kažejo na primer nečitljivi ali delno izbrisani podatki, nečitljivi oziroma delno izbrisani pečati uradnih organov, slovnične napake v besedilu dokumenta in podobno," pojasnjuje Glavač. Poleg tega je priporočljivo plačilo izvršiti prek transakcijskega računa, če pa kupec vozilo delno plača v gotovini, naj od prodajalca zahteva ustrezno potrdilo o plačilu, iz katerega naj bo razvidno, kdo je prejel denar. Prejemnik gotovine naj se identificira z osebnim dokumentom. Ali je prodajalec za konkretno vozilo dejansko plačal davek na motorna vozila, pa je mogoče preveriti na spletni strani Dursa.

Grešnikom, ki utajijo davek, grozi od šest mesecev do treh let zapora, če gre za utajo od 5000 do 50.000 evrov. Če so proračun oškodovali za višji znesek, jih čaka od enega do osmih let zapora, medtem ko davčna zatajitev, ki ne presega 5000 evrov, velja zgolj za davčni prekršek.