Decembra 2008, ko je bila vlada v parlamentu potrjena, je naša raziskava zabeležila, da ji samo 24 odstotkov vprašanih pripisuje neuspešnost, kar približno ustreza številu (29 odstotkov) tistih, ki bi takrat volili SDS. December je bil tudi edini mesec, ko je večina (56 odstotkov) vprašanih še menila, da je Pahorjeva vlada uspešna. Prelom se je zgodil po prvih štirih mesecih Pahorjevega "vladanja", ko je nezaupanje v njegovo vlado prvič preseglo polovico vprašanih (54 odstotkov). Za tem je vlada samo še drsela navzdol, da bi januarja letos pristala najnižje doslej, pri 16 odstotkih. Tako visoko (79 odstotkov) nezaupanje volilcev do aktualne vlade med drugim pomeni, da se vsak referendum zlahka spremeni v glasovanje proti vladi. To opoziciji omogoča, da ob tradicionalno nizkih udeležbah z referendumi prepreči vsak zakon ali reformo, ki jo pripravi vlada, njena večina pa v parlamentu potrdi. Zadnji tak referendum bo - če ga bo ustavno sodišče dovolilo - referendum o popolnem odprtju tudi tistih arhivov nekdanje službe državne varnosti, ki zadevajo njeno mrežo agentov in obveščevalno dejavnost v drugih državah.

To brskanje po arhivih, ki so po ocenah poznavalcev že zdavnaj politično (z obeh strani) temeljito počiščeni kompromitirajočih dokumentov, in še bolj obtožbe SDS na račun predsednika države, da laže, je pustilo sledove tudi v javnem mnenju. Še najbolj vidno na lestvici popularnih politikov, ko je ocena prvega na lestvici, predsednika države Danila Türka, še višja od januarske ocene, medtem ko je vodja SDS Janez Janša zdrknil na dno lestvice. Da si je Janša z nedokazanimi obtožbami predsednika republike, vsaj kar zadeva javno mnenje, zabil avtogol, kažejo tudi odgovori na vprašanje, ali na podlagi dokumentov, ki jih objavlja SDS, verjamete, da predsednik države laže. Da tem obtožbam SDS ne verjame, je odgovorilo 45 odstotkov vprašanih. Na drugi strani Janševi obtožbi verjame 27 odstotkov. Predpostavimo lahko, da so to volilci, ki bi volili SDS, a očitno ne prav vsi.

Navzdol je zdrsnila tudi SDS, vendar ne tako drastično kot njen vodja - samo za nekaj manj kot 2 odstotni točki. Toda njen padec blaži podatek, da je tokrat kar 44 odstotkov ljudi na vprašanje, katero stranko bi volili, odgovorilo, da ne bodo šli na volitve, oziroma da ne vedo, katera stranka si zasluži njihovo zaupanje. Če torej štejemo samo opredeljene anketirance, bi SDS v parlamentu zasedla 34 odstotkov sedežev. Še prejšnji mesec bi jih 38 odstotkov, kar je v razmerju do drugih strank veliko, a še vedno precej daleč od načrtovanih "50 (odstotkov) plus". Zdaj stranka z največ poslanci (SD) bi po naši anketi osvojila skoraj polovico manj sedežev v parlamentu - dobrih 18 odstotkov, kar je, kot kaže, tudi njen realen doseg. Socialnim demokratom za vrat diha DeSUS, ki je tokrat pobral 16 odstotkov opredeljenih glasov. V skupini pod desetimi odstotki se SNS, LDS in SLS vrtijo okoli 8 odstotkov, Zares pa bi po tokratni anketi s samo 3,9 odstotka opredeljenih glasov zelo verjetno izpadel iz parlamenta.

Pri tem je zanimivo, da medijska analiza obdobja med 15. januarjem in 15. februarjem pokaže, da je bil Zares, ki je zadnji na lestvici parlamentarnih strank, po številu pojavljanj v medijih na drugem mestu. Prva je prepričljivo SDS, kar dokazuje, da je strategija "belega državnega udara" uspešna. Z nekaj manj objavami kot Zares so tretji socialni demokrati, sledijo LDS, DeSUS, SLS in SNS. Z izjemo Zares tako drži, da je pojavljanje v medijih glavni ključ za nabiranje volilcev. To pravilo pa ne velja za politike. Med temi se v medijih daleč največ pojavlja Borut Pahor ( tem mesecu dni je bil omenjen 488-krat), sledi mu Janez Janša (196), tretja je nova ministrica za gospodarstvo Darja Radić (161) in predsednik države Danilo Türk šele četrti (139). Če se Türk trdno drži na vrhu lestvice popularnosti, sta prva dva po pojavljanju v medijih, Pahor in Janša, na dnu lestvice Vox populi. Evropski komisar Janez Potočnik se je v medijih znašel samo 13-krat, a je drugi na lestvici popularnih politikov.