Uradno prepovedana Muslimanska bratovščina je z izjavami na novinarski konferenci v Kairu očitno poskušala pomiriti strahove Zahoda, da bi lahko v primeru strmoglavljenja Mubarakovega režima oblast v Egiptu prevzeli islamisti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz zahodnih držav in Izraela je bilo po začetku ljudske vstaje v Egiptu 25. januarja namreč večkrat slišati bojazen, da bi vajeti države v svoje roke lahko prevzela Muslimanska bratovščina in jo preoblikovala v islamsko republiko po zgledu Irana, obenem pa bi se odpovedala mirovni pogodbi z Izraelom iz leta 1979.
Predstavnik Muslimanske bratovščine Esam al Erian pa je danes zagotovil, da si njegovo gibanje želi le svobodnih in poštenih demokratičnih volitev. Poudaril je tudi, da Muslimanska bratovščina zavrača idejo verske države. Kar zadeva mirovno pogodbo z Izraelom, pa je drugi predstavnik bratovščine Mohamed Mursi dejal, da bo njena prihodnost odločena na volitvah, pač glede na to, koga bodo Egipčani izvolili.
Dejal je tudi, da je Muslimanska bratovščina še vedno odprta za dialog z oblastmi, ki se ga je udeležila konec tedna, da pa mora za to Mubarak takoj odstopiti. "Začeti bi se morala nova doba," je dejal Mursi. Pri tem je ponovil razočaranje nad omenjenimi pogovori, ki so potekali s podpredsednikom Omarjem Sulejmanom. "Režimu je spodletelo, a videti je, da nekateri mislijo, da je dialog monolog," je poudaril.
Muslimanska bratovščina se je udeležila protestov, ki potekajo po vsej državi, ni pa jih organizirala. Gibanje si namreč ves čas prizadeva ostati v ozadju in poudarja, da so le udeleženci protestov, ne pa vodje upora.
Muslimanska bratovščina, ki jo je leta 1928 ustanovil učitelj Hasan al Bana, je v Egiptu prepovedana od 50. let minulega stoletja, a šteje več sto tisoč članov in vzdržuje mrežo socialnih in izobraževalnih programov po vsej državi.
V spopadih med policijo in protestniki na jugu Egipta trije mrtvi
V spopadih med policijo in protestniki, ki se v okviru demonstracij proti predsedniku Hosniju Mubaraku že dva dni odvijajo v mestu El Karga na jugu Egipta, so bili ubiti najmanj trije ljudje, 100 jih je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Policija je v tem mestu v torek s pravimi naboji streljala na jezno množico, pri čemer so umrli trije ljudje, več jih je bilo ranjenih.
Jezni ljudje so v odgovor zažgali več uradnih poslopij, med njimi dve policijski postaji, policijsko postojanko, poslopje sodišča in lokalni sedeže Mubarakove vladajoče Narodne demokratske stranke.
Nemiri na jugu Egipta po poročanju AFP kažejo, da se je nezadovoljstvo nad 30-letno vladavino Mubaraka razširilo izven osrednjega kairskega trga Tahrir, kjer protestniki danes demonstrirajo že 16. dan zapored.
"Tu smo se zbrali, da bi članom NDP preprečili vstop v parlament. Tu bomo ostali, dokler ne bodo ugodili našim zahtevam, ali pa bomo umrli," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil eden od protestnikov. Množica je pred zgradbo vzklikala gesla proti Mubaraku in vihtela egiptovske zastave.
Gejt: Če bo kaos, bo posredovala vojska
Egiptovski zunanji minister Ahmet Abul Gejt je za televizijsko postajo Al Arabija danes dejal, da bo egiptovska vojska prisiljena posredovati, če se bo Egipt zaradi protivladnih protestov pogreznil v kaos, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ohraniti moramo ustavo, tudi če bo dopolnjena, je še dejal Gejt. "Če se bo zgodil kaos, bo vojska posredovala, da ohranimo nadzor nad državo. To je pa ukrep, ki lahko pripelje do nevarnih razmer," je še opozoril vodja egiptovske diplomacije.
Gejt je omenjeno izjavil le dan potem, ko je egiptovski podpredsednik Omar Sulejman tiste, ki na ulicah protestirajo proti predsedniku Hosniju Mubaraku, posvaril, da tvegajo, da pride do razmer, ki bi omogočile državni udar.
Protesti na trgu Tahrir se nadaljujejo že šestnajsti dan
Medtem se danes nadaljujejo tudi demonstracije na osrednjem kairskem trgu, kjer je ponoči v zasilnih šotorih vztrajalo več tisoč protestnikov, ki zahtevajo konec 30-letne Mubarakove vladavine. Trg sicer stražijo številni vojaki, med drugim tudi s tanki, poroča AFP.
Egiptovski podpredsednik Omar Sulejman je medtem v pogovoru, ki ga je danes objavilo več egiptovskih časnikov, dejal, da je ob odprtju zaporov po začetku nemirov v Egiptu pobegnilo več islamskih teroristov. "Egipt zdaj ogrožajo kriminalci in islamske organizacije," je poudaril.
Dodal je, da so skrajneži zdaj na prostosti, in to ravno v času, ko policiji po njegovih besedah manjka motivacije. Med pobeglimi zaporniki naj bi bili tudi taki, ki so povezani z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida, pisanje egiptovskih časnikov povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Organizatorji protestov so medtem za petek pozvali k novemu "pohodu milijona" ljudi, ki naj bi potekal po različnih delih Kaira in ne zgolj na trgu Tahrir, kot je bilo to minuli petek. Obrnili so se tudi na vplivne sindikate v državi in jih pozvali, naj se jim v njihovem boju pridružijo s stavkami, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Al Kaida Egipčane poziva k sveti vojni, svet pa k tranziciji
Potem ko so se v torek protesti proti egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku še okrepili, saj je v Kairu in drugih mestih po nekaterih podatkih njegov odhod z oblasti zahtevalo kar pol milijona ljudi, je iraška veja teroristične mreže Al Kaida demonstrante pozvala, naj si prizadevajo za oblikovanje vlade, ki bo temeljila na šeriatskem pravu.
To je prvi odziv kakšne od skupin, povezanih z Al Kaido, v zvezi z dogodki v Egiptu, objavljen pa je bil v torek na spletnih forumih privržencev islamske svete vojne.
V sporočilu so zapisali, da se je v Egiptu začel "pohod džihada" in da so "vrata mučeništva odprta", sodelovati pa morajo vsi, ki so za to sposobni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Egipt ni preveč navdušen nad obiskom Ashtonove
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton želi prihodnji teden odpotovati v Egipt, a na egiptovski strani so do tega zadržani, so danes v Bruslju povedali viri pri EU. "Ashtonova želi v Egipt, a potrebno je, da si to želijo tudi v Egiptu," so dejali viri.
Egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt je po navedbah evropskih virov dejal, da bi mu bilo zaradi natrpanega urnika in protivladnih protestov na egiptovskih ulicah ljubše, če februarja ne bi imel tujih obiskov.
V EU sicer po navedbah virov še vedno računajo, da bo obisk Ashtonove mogoče izvesti februarja. "Težko si je predstavljati, da v Egiptu ta mesec ne bi želeli sprejeti Ashtonove. To ne bi bila le zavrnitev Ashtonove, ampak celotne EU, ki je ena glavnih partneric Egipta," so menili viri.
