Po oceni Andreja Zorka, sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je med njimi veliko takih, ki svojih namenov po starostni upokojitvi brez odbitkov ne bodo mogli uresničiti. Staro zakonodajo, ki jim je po dveh letih prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost omogočala še tri leta prejemanj plačanih prispevkov in čakanje na upokojitev, bo namreč ob morebitnem začetku veljavnosti pokojninske reforme nadomestila zakonodaja, ki skrajšuje to obdobje na največ tri leta (dva plus ena). To pa pomeni, da bodo morali znova poiskati službo ali pa si prispevke plačevati sami.

Glede na podatke Zavoda RS za zaposlovanje s konca oktobra je med brezposelnimi, starejšimi od 55 let, skoraj 60 odstotkov takšnih, ki pogojev za upokojitev ne bodo izpolnili v prvem letu po izteku prejemanja nadomestila. Za nameček jih ima med njimi kar tretjina le osnovnošolsko izobrazbo, več kot dve tretjini pa manj kot srednjo šolo; vsak peti je pomožni delavec.

Zorko: Ti ljudje so bili zavedeni

Zorko ocenjuje, da so bili ti ljudje zavedeni. "Vlada je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spremenila šele decembra, ko je bil marsikdo že prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Veliko jih je v dogovoru z delodajalci sprejelo celo odpoved o pogodbi o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, zlasti v oktobru in novembru, saj velja v tem primeru najkrajši odpovedni rok," ugotavlja Zorko.

"Precej velika skupina ljudi je računala na določbe lani še veljavne zakonodaje, tako zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, kot tudi na določbe v prvotnih predlogih novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Stari zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je brezposelni osebi, ki ji do starostne upokojitve manjka manj kot tri leta, namreč omogočal, da ji država po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost, ki lahko traja v njihovem primeru dve leti, še tri leta plačuje prispevke. To je teoretično pomenilo, da je ta oseba lahko prenehala delati pet let prej kot sicer, in bila ves ta čas socialno pokrita," pojasnjuje Zorko.

"Vlada se je ustrašila stroškov"

Čeprav je novi zakon o urejanju trga dela, ki je s 1. januarjem nadomestil zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, skrajšal čas plačevanja prispevkov države s treh na eno leto, se za te ljudi tudi v vseh prvotnih verzijah pokojninske reforme ni ničesar spremenilo. "Ko pa je država ugotovila, kolikšno število oseb se je v zadnjih dveh letih iz tega razloga prijavilo na zavod za zaposlovanje, je koalicija v zadnjem hipu, decembra lani, vložila amandma na 394. člen pokojninskega zakona, ki pravi, da veljajo ta določila le v primeru, če brezposelna oseba izpolni pogoje za upokojitev še v času prejemanja denarnega nadomestila, kar ob upoštevanju zakona o trgu dela, ki omogoča enoletno plačevanje prispevkov, pomeni, da so pokriti le tri leta, in ne več pet let. Če jim bo torej do upokojitve po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila manjkalo do upokojitve še več kot eno leto, bodo v težavah, saj bodo ves preostali čas brez plačanih prispevkov. Morali bodo ali dobiti službo, kar bo ob njihovih letih nemogoče, ali pa si sami plačevati prispevke, ki niso nizki," opozarja Zorko.

Vlada lahko, kot pravi, sicer upravičeno trdi, da se ne moreš upokojevati na podlagi predlogov zakonov, vendar pa Zorko opozarja, da so bili predlogi v javni razpravi in da so bile vse verzije javno dostopne na spletnih straneh. "Vlada bi morala računati s tem, da se bodo ljudje pri tako pomembnem zakonu informirali in iskali najugodnejše variante," poudarja Zorko. Zdaj, pravi, lahko ti ljudje le upajo, da pokojninska reforma na morebitnem referendumu "pade", saj bi se v tem primeru upokojili po še veljavni pokojninski zakonodaji.