Osamosvojitvena pentalogija
Slovenski plebiscit Milana Balažica je četrta knjiga iz načrtovane pentalogije, ki obravnava "slovensko demokratično revolucijo". To je čas, pojasnjuje Balažic, v katerem je v svetu prevladovala Fukuyamova teza o koncu zgodovine, a je prav tedaj na Balkanu prišlo do zgodovinske hiperprodukcije: v času zatona nacionalnih držav so tam nastajale nove. V prvi knjigi, ki je izšla leta 2004 z naslovom Slovenska demokratična revolucija 1986-1988, je predstavil začetke slovenske demokratizacije, nova družbena gibanja, "Kučanovo partijo" in proces JBTZ, v drugi, Slovenskem berlinskem zidu, pa je obravnaval dogajanja leta 1989, konfliktno razmerje med Ljubljano in Beogradom ter oblikovanje prvih opozicijskih strank. Letos spomladi je izšlo Rojstvo slovenske demokracije, ki se ukvarja s prvo demokratično volilno kampanjo, volitvami, spremembo oblasti in novo Demosovo vlado. Aktualna četrta knjiga je posvečena drugi polovici leta 1990 in raziskuje, kakšne so bile posledice navedenih sprememb, obravnava zaostritev odnosov med Ljubljano in Beogradom in proces osamosvajanja, ki je "kljub veliki notranji konfliktnosti" vendarle pripeljal do uspešno izvedenega plebiscita. Peta knjiga, ki že nastaja, bo obravnavala obdobje od plebiscita do mednarodnega priznanja. Balažiceva analiza temelji na številu različnih dokumentov in časopisov, nekateri tajni spisi pa bodo v knjigi objavljeni tudi prvič. "Ne odvračam se od nobenega možnega pristopa," je zagotovil avtor, ki je v knjigo vključil politološke, sociološke, pravniške, ekonomske in celo antropološke poglede.
Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova sta v monografiji Bagrjana in Slovenija raziskala slovenska leta največje bolgarske pesnice Elisavete Bagrjane (1893-1991), ki so jo zaradi številnih navezav s Slovenijo sonarodnjaki klicali tudi "Slovenka". Bagrjana je naše konce prvič obiskala leta 1932, osem let se je nato vračala in prijateljevala s tedanjimi intelektualci, še posebej z Izidorjem Cankarjem, ki je bil tudi prvi prevajalec njenih pesmi v slovenščino. Pesnica, ki jo opisujejo kot eno izmed najizvirnejših ustvarjalk evropskega modernizma ima tudi svoj "slovenski opus": pesmi, ki jih je navdihnila Slovenija ali pa so Sloveniji posvečene.
Stara knjiga, novi mediji
Danes se raje ne bi srečala je druga knjiga Herte Müller, ki jo je letos izdala Študentska založba in jo je prevedla Mojca Kranjc. Zaziban dih, ki je izšel v prvi polovici leta, je sicer najnovejša knjiga romunsko-nemške nobelovke in iz njenega opusa izstopa z uporabo neavtobiografske izkušnje. Za razliko od tega pa roman Danes se raje ne bi srečala lažje uvrstimo med druga dela, ki so v večji ali manjši meri odsev izkušenj, ki jih je Müllerjeva doživela z romunskimi tajnimi službami in totalitarnim družbenim sistemom. S tem se sooča tudi glavna junakinja tega romana, mlada tovarniška delavka.
S pesniško zbirko Da bi prst ostala čista je na literarnem prizorišču debitiral Jan F. Jarc, sicer ekonomist in podjetnik, ki se do sedaj ni pojavljal v širši kulturni javnosti. Objavljene pesmi so nastajale v preteklih dvajsetih letih, njegova soproga, literarna kritičarka Ignacija J. Fridl, pa je kot poglavitni temi njegove poezije izpostavila "izkušnje, ki obvladujejo tudi celotno poezijo: eros, theos, thanatos", ali ljubezen, božje in smrt. Skupna značilnost vseh Jarčevih pesmi, tudi tistih poznejših, ki se prevesijo v "osamljenost, praznino in resignacijo nad sodobnim svetom" je izrazit optimizem in pozitivno občutenje ter iskanje volje do življenja, je povedala Fridlova.
Na USB-ključu je izšel tudi zvočni roman Ferija Lainščka Ne povej, kaj si sanjala, ki ga je prebrala Carmen L. Oven. Roman so lani natisnili pri založbi Tuma, kritiki in mediji pa so ga po Lainščkovem mnenju spregledali, kar je bil dodaten razlog, da ga še enkrat ponudi občinstvu, morda tudi tistemu, ki branja literarnih del ni vajeno. Lainšček je sicer eden redkih pisateljev, ki redno uporablja nove medije. Sam se pohvali, da je bil med prvimi pisatelji, ki so začeli uporabljati računalnik in prednosti, ki jih ponuja, pred nekaj leti je skupaj s spletnimi komentatorji oblikoval spletni roman e-junak našega časa, pred kratkim pa je z bralci delil tudi nastanek svojega novega romana v verzih Sprehajališča za vračanje: verze je sproti objavljal na spletnem omrežju Facebook, njegovi "prijatelji" pa so se nanj odzivali in jih komentirali.
