Po Lahovem mnenju novi zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) kot tak ni slab. Bolj kot posamične določbe zakona ga moti način, kako je do zakona prišlo. Kot poudarja, ministrstvo za kulturo ni dokazalo, kaj je v sedanjem zakonu oz. sedanji organizaciji RTVS slabega in kako bodo spremembe statusa in upravljanja, se pravi spremembe zavoda kot takega, izboljšale položaj medija. Temelj pravne varnosti je po njegovem prav v tem, da se zakoni ne spreminjajo vsakič, ko se komu to zazdi.

Nasprotno, docent na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani Marko Milosavljević meni, da je sprememba RTVS kot organizacijske celote nujna. RTVS je danes soočena s tehnološkimi in finančnimi izzivi in zato potrebuje zakonski okvir, ki bo omogočal ustrezen odziv na te izzive, pravi.

Zaradi razvoja tehnologije in razvoja medijske krajine je bilo nujno potrebno, da se organizacijska oblika RTVS spremeni in se modernizira, je pojasnil. Ob tem dodaja, da so pozivi po reorganizaciji že vrsto let prihajali znotraj same RTVS. Stara statusna oblika je bila po njegovih besedah izredno neprožna in je bila utemeljena v zakonodaji, ki je nastala še v času socializma.

"Tukaj ne gre za nikakršno možnost privatizacije," zatrjuje ter dodaja, da so v novem zakonu o RTVS vzpostavljeni vsi vzvodi varovanja neodvisnosti medija v smislu onemogočanja privatizacije.

Lah se boji, da bo velika sprememba RTVS, kakršna se obeta po novem zakonu, pripeljala do tega, da se bodo številni tako politiki kot novinarji in zaposleni na zavodu "začeli preštevati in gledati, kako se bomo sedaj obrnili".

Po njegovem mnenju namreč "vsaka sprememba pripelje do tega, da se mora človek na novo orientirati in prešteti". V Sloveniji je to še posebej močno, pravi. "In ta negotovost, ko zadevo premešate in vodo skalite, je vedno priložnost za take nečedne zadeve," je dejal.

Zato Lah meni, da se bo po sprejetju zakona, če ta ne bo padel na referendumu, na RTVS sprožil nov val imenovanj. Reorganizacija je namreč priložnost, da se zaposli "svoje ljudi", je dejal.

Glede morebitnih zamenjav ter strahu zaposlenih pred kadrovskimi čistkami Milosavljević navaja, da so se v zadnjih nekaj letih v praktično vseh slovenskih medijih zamenjali glavni uredniki, direktorji in različni področni uredniki.

Tako predstojnik katedre za novinarstvo na FDV ne vidi razloga, zakaj bi kakršno koli menjavo že v naprej definirali kot čistko. V očitkih, da bo zakon omogočal kadrovske čistke zato Milosavljević vidi strategijo, po kateri je napad najboljša obramba.

Sicer pa Milosavljević ocenjuje, da novi zakon o RTVS ponuja vzvode, s katerimi se vpliv politike na omenjeni medij lahko bistveno zmanjša. Tako zakon po njegovih besedah ponuja bistveno manjšo možnost neposrednega imenovanja politično predlaganih kandidatov za svet, za razliko prejšnjega zakona, ki je to zadevo izrazito spolitiziral.

Poleg tega je v novem zakonu še vrsta drugih pozitivnih mehanizmov, ki med drugim zagotavljajo stabilno financiranje in ne prepuščajo več RTVS v neposredno odvisnost od dobre volje vlade. "Na eni strani možnost kadrovske neodvisnosti in na drugi strani možnost finančne neodvisnosti sta dva ključna indikatorja za neodvisnost katere koli institucije," poudarja.

Vprašanje pa bo vedno ostajalo, ali bodo svetniki in ljudje, ki odločajo o predlogih za imenovanje svetnikov, to izkoristili. Kot ocenjuje, vedno znova obstaja tudi možnost, da "bo na površje spet priplavala ista množica politikov, nekdanjih politikov, njihovih bližnjih sodelavcev, toda tega praktično noben zakon ne more sam preprečiti".

"To je vprašanje naše politične kulture, našega razvoja in tega, ali bomo končno dopustili, da se na določene pozicije imenujejo ljudje ne v skladu z osebnimi in drugimi povezavami, ampak v skladu z nekimi kompetencami, ki naj bi jih ti ljudje imeli," je dejal.

Za zakon o RTVS, ki ga je sprejela prejšnja vlada oz. t.i. Grimsov zakon Lah pravi, da je izboljšal predvsem poslovanja zavoda. "Ta element je bil za moj občutek dober, da so zadeve vsaj z vidika poslovanja postavili na noge," je dejal. Po njegovem mnenju je pomembno, da se je s tem zakonom zagotovila finančna vzdržnost in s tem določena avtonomija zavoda, ko vodstvu ni bilo treba "trkati na vrata DZ, ker od politikov nič ne dobiš zastonj".

Nasprotno meni Milosavljević. RTVS se je zaradi politično obljubljenega nepovečanja RTV prispevka iz časa prejšnje vlade znašla v resnih finančnih težavah, ki jih ne bi mogla več dolgo reševati, če ne bi sedanja ministrica za kulturo Majda Širca na koncu pomagala prejšnjemu vodstvu z generalnim direktorjem Antonom Guzejem na čelu, pravi. Kot trdi, novi zakon o RTVS omogoča javni radioteleviziji bistveno boljši način financiranja, saj se naročnina usklajuje z indeksom življenjskih stroškov.

Program na RTVS samo zaradi novega zakona po mnenju Milosavljevića ne bo nujno kakovostnejši, vendar pa zakon ponuja pogoje za ustvarjanje kakovostnega programa. "Kdor koli danes ali pa kdor koli je pred petimi leti govoril, da bo program zaradi novega zakona boljši oz. da bo avtomatično boljši, je seveda lagal," trdi docent na FDV.

Novi zakon namreč ustvarja pogoje, da pridejo kakovostni ljudje na transparenten in odgovoren način na vodstvene položaje, pojasnjuje Milosavljević. In šele če se to zgodi, so izpolnjene osnovne predpostavke, da se kakovostni program tudi ustvarja. "Mislim, da v preteklih letih te predpostavke niso bile izpolnjene," je dejal. To se odraža na sami gledanosti programov in tudi po oceni gledalcev, da posebej informativni programi na TV Slovenija niso več tako verodostojni, kot so bili, in da so bistveno manj verodostojni kot informativni programi komercialnih televizij.

"Veliko ostalih področjih pa je bilo preprosto zanemarjenih, saj so se vsi ukvarjali samo s tem, kdo je naš in kdo ni naš, kdo je lev in kdo desen," pravi Milosavljević. Zato je po njegovem mnenju na javni RTVS treba ustvariti pogoje, da bo lahko ustvarjala vse programe kakovostno, ne pa da se bo samo ukvarjala z ozko političnimi definicijami.

Padec gledanosti informativnega programa na TV Slovenija si Lah razlaga kot vztrajanje urednikov in novinarjev pri določenih standardih, "da bi prišli do ljudi s svojim sporočilom, in da ne želijo biti banalni". Po drugi strani ta trend gledanosti povezuje "z vprašanjem, kaj se dogaja na RTVS". "Vse te javne in politične zdrahe, v katere se tudi novinarji sami spustijo, to ne doprinese kredibilnosti programa," je dejal.

Določba o osebni premoženjski odgovornosti uprave za morebitno škodovanje mediju, kot je to zastavljeno po novem zakonu o RTVS, po mnenju Laha ne bo nujno pripeljala do bolj odgovornega vodenja zavoda. Po njegovi oceni namreč ni ključna toliko zakonska ureditev kot vprašanje kulture.

Sicer pa meni, da morata biti "korenček in palica" sorazmerna z odgovornostjo vodstva. Če posameznika za vodenje organizacije, ki ima 120 milijonov proračuna, plačate kot majhnega podjetnika, potem boste dobili temu primerno uslugo, pravi Lah.

Milosavljević ocenjuje, da bo vodstvo zavoda po novem zakonu, če ta ne pade na referendumu, moralo biti bolj odgovorno in bo za to tudi bolj odgovarjalo.

Glede očitka novemu zakonu, da bo povzročil komercializacijo javne RTVS, Milosavljević pravi, da ne vidi, kje bi še bil ta potencial za komercializacijo. Po njegovem mnenju smo v zadnjih letih priča zelo močni komercializaciji, vsaj osrednjega časa na TV Slovenija. "Govoriti o komercializaciji sedaj, ko je vsebina TV Slovenija že tako skrajno skomercializirana, se zdi najmanj neumestno," je dejal.

Zahtevnejših umetniških, kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih vsebin, dokumentarnega programa ter še vrste drugih vsebin v osrednjem času na prvem programu TV Slovenija praktično ne morete zaslediti, je dejal. Pri tem poudarja, ni pomembno samo, da televizija ponuja določene vsebine, ampak kdaj jih ponuja.

Če zakon pade na referendumu, se bo po Milosavljevićevem mnenju podaljšalo obdobje nejasnosti, RTVS pa se bo znašla v pat poziciji tako glede možnih organizacijskih sprememb, možnega finančnega razvoja, vprašanja novih vsebin, novih kanalov, novih platform in kar zadeva odgovornega in transparentnega delovanja. Stanje RTVS, kakršno je v tem trenutku, po njegovem mnenju namreč dolgotrajno ni obstojno. Zato bi bilo z vidika javne RTVS bolje, da je zakon potrjen, je še dejal.