Kot je dejal, je namreč v Evropi trenutno glavna gonilna sila Nemčija, medtem ko so druge države še vedno v bistveno slabši kondiciji, v svetovnem merilu pa sta gonili predvsem Kitajska in deloma Indija. "Vprašanje pri vseh težavah, ki so še v finančnem sistemu in gospodarstvu nekaterih svetovnih sil, npr. ZDA, Francije, Italije, Španije in podobno, je, ali bodo te kot lokomotive uspele potegniti za seboj preostalo kompozicijo, ki je zelo težka," je v Celju dejal Mramor.

Z reformami že zamujamo

O tem, katere reforme vidi kot najnujnejše v Sloveniji za ponovni gospodarski preporod, je odvrnil, da je sosledje reform precej nesrečno. Kot je dejal, smo v času največje rasti šli v reforme, ki so povečevale izdatke, zdaj pa je v kriznih časih te potrebno še dodatno krčiti.

"Če pa že greš v reforme, narediš to takrat, ko se pojavijo največje težave in tukaj zamujamo. Brez pokojninske reforme ne bo javnofinančne vzdržnosti, zato lahko pride do zelo velikih pretresov, nujna je tudi zdravstvena reforma, ne bo pa šlo niti brez reform na področju trga dela, saj je njegova fleksibilnost trenutno relativno slaba," je dejal Mramor.

Banke so pod hudim pritiskom

O tem, ali bi banke morale bolj podpreti slovensko gospodarstvo je Mramor še dejal, da so te po vseh pretresih na finančnih trgih pod izjemno hudim pritiskom, tudi glede tega, kaj bo s posameznimi državami v območju evra.

Še zlasti po dogodkih v Grčiji, tej pa po Mramorjevih besedah lahko sledijo Irska, Portugalska, morda celo Španija in Italija, v tem primeru pa je po njegovem vprašanje, kaj se lahko zgodi tudi s Slovenijo in njeno dostopnostjo do trga kapitala. Zato je v takšnih razmerah težko ne imeti ustreznih rezerv, je še dodal Mramor.

Alenka Krajnc Žnidaršič: Prava kriza se sploh še ni začela

Predsednica upravnega odbora pokojninske družbe Prva group Alenka Krajnc Žnidaršič pa meni, da se prava kriza sploh še ni začela, zato gre bolj za vprašanje, ali bo Slovenija deležna hitrega padca, ali pa bo počasi drsela in se bomo imeli temu vsaj čas prilagoditi. Pravega izhoda iz krize pa po njenem za zdaj še ni videti.

O reformah meni, da bi morala vlada nekoliko umiriti žogo ter prenehati z njimi nenehno vznemirjati vse deležnike v državi, od sindikatov, brezposelnih, upokojencev in podjetnikov. Po drugi strani pa je v času sedanje krize še večji problem, da z reformami država ne gre do konca in so te slabo pripravljene. "Tako bomo imeli spremembo nekih zakonov, ampak ti bodo daleč od tistega, kar bi bilo potrebno narediti," je dejala Krajnc Žnidaršičeva.

Iztok Seničar: Reforme morajo biti namenjene dvigu konkurenčnosti

V celjskem podjetju Kovintrade po besedah predsednika uprave Iztoka Seničarja letos sicer že rastejo, a so še vedno vsaj za deset odstotkov v zaostanku za uspešnim letom 2008. "Verjetno pa zaradi veliko problemov v Sloveniji krizo in ranljivost zaznavamo bistveno bolj kot nekatera sosednja gospodarstva," je dejal Seničar in dodal, da morajo biti reforme namenjene predvsem dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v dobrobit državljanov.

Še vedno gre za dve hitrosti okrevanja iz krize

Da gre še vedno za dve hitrosti okrevanja iz krize, pa je dejal prvi mož Cinkarne Celje Tomaž Benčina, ki je dodal, da je pri njih izvoz zaživel že v polni meri, medtem ko so domači trg in trgi nekdanje skupne države še vedno v zelo globokih finančnih težavah. Tudi sam je dejal, da gospodarstvo od politike pričakuje, da bo ustvarila pogoje za enakopravno tekmovanje z zelo zahtevnimi tujimi konkurenti. Ob tem je še povedal, da sami z najemanjem kreditov pri bankah tudi v preteklih letih niso imeli večjih težav, kar kaže na to, da gre za stabilno podjetje.